Re: Čudeži in znanost
Objavljeno: 18.2.2019 19:31
Razprave o življenju, vesolju in sploh vsem.
https://forum.kvarkadabra.net/
Roman no, omara ima še zmeraj tri kline.
Torej, en klin vidiš v tej omari. Lepo. hm.Roman napisal/-a:Se strinjam.Ja, recimo velja, če sprejemaš preveč odločitev se zmanjšuje samo-kontrola.
Veš, če te vprašam: "Znanost je itak hroma, ampak katero znanost pa bi po tvojem mnenju morala imeti vera, da ne bi bila slepa? " ne res zanima, kakšen bo odgovor.Roman napisal/-a:Vera je itak slepa, ampak katero vero pa bi po tvojem menju morala imeti znanost, da ne bi bila hroma? Albert ni bil najbolj jasen.Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa.
Dober začetek! Oftalmologija, kot veda o očesu in očesnih boleznih, bi lahko bila koristna vendar veš sam, da je to samo senzorika, ki je sicer potrebna za vid in vendar ne zadošča, da bi videli.
Saj res. hm. Kot prvo; znanost je metoda. In če je metoda oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja potem velja, da je potreben izvajalec metode. Izvajalec metode bodi človek. Zelo verjetno mora ta izvajalec tudi biti svoboden pri izvajanju metode, a ne? Tako se postavi vprašanje, kaj je cilj človeka, ki izvaja znanstveno metodo, in kaj človeka pri tem vodi?
Znanost je dejavnost. Ima pa seveda svojo metodo.
Kakšno svetopisemsko izražanje. Zakaj "bodi"? Bi lahko bil "bodi" kaj drugega?Izvajalec metode bodi človek.
Ni nujno, pravzaprav svoboda sploh ni potrebna. Človek mora spoznavati svet in pri tem nima prav veliko izbire.Zelo verjetno mora ta izvajalec tudi biti svoboden pri izvajanju metode, a ne?
To ni vprašanje. Spoznati svet, odkriti, kako deluje.Tako se postavi vprašanje, kaj je cilj človeka, ki izvaja znanstveno metodo
V osnovi samoohranitveni nagon, nazadnje tudi radovednost.in kaj človeka pri tem vodi?
Seveda ne.No, vsekakor človeka vodi vera
Zakaj bi moral to verjeti?ko pa mora tudi ta verjeti, da so njegova nova spoznanja eksperimentalno preverljiva, kaj ne?
Zakaj bi moral to verjeti? O tem se sploh ne sprašuje, mora samo spoznavati svet.človek mora neprestano verjeti da nedoumljivo je dojemljivo, kaj ne?
Tudi če je Goethejevo, je pretirano. Verjetno pa služi tvojim namenom.Človek mora neprestano verjeti, da je nedoumljivo doumljivo, sicer ne bi ničesar odkril.
Zanimivo je, kako nas bogoslovci vztrajno prepričujejo, da Biblije ne smemo brati dobesedno. Pri branju Einsteina pa si to pravico kar vzamejo.I want to know how God created this world.
Tudi prav, ker vsaka dejavnost ima svoje metode, kaj ne?
Lahko, recimo tako: Izvajalec metode naj bo človek.Roman napisal/-a:Kakšno svetopisemsko izražanje. Zakaj "bodi"? Bi lahko bil "bodi" kaj drugega?Izvajalec metode bodi človek.
Vidiš?! Verjetno ne in bom parafriziral Bohra, "Roman, nehaj predpisovati nujo človeku!"Roman napisal/-a:Ni nujno, pravzaprav svoboda sploh ni potrebna. Človek mora spoznavati svet in pri tem nima prav veliko izbire.Zelo verjetno mora ta izvajalec tudi biti svoboden pri izvajanju metode, a ne?
Zakaj meniš, da ga pri tem početju ne bi vodila vera? Vse to,"samoohranitveni nagon, nazadnje tudi radovednost", vendar počne tudi ameba, ko išče pot iz labirinta, a ne?Roman napisal/-a:To ni vprašanje. Spoznati svet, odkriti, kako deluje.Tako se postavi vprašanje, kaj je cilj človeka, ki izvaja znanstveno metodoV osnovi samoohranitveni nagon, nazadnje tudi radovednost.in kaj človeka pri tem vodi?Seveda ne.No, vsekakor človeka vodi vera
Postoj, sprva pojasni svoje domneve in bova videla kako naprej.Roman napisal/-a:Zakaj bi moral to verjeti?ko pa mora tudi ta verjeti, da so njegova nova spoznanja eksperimentalno preverljiva, kaj ne?
Zakaj bi človek moral spoznavati svet? Pa saj ga spoznava tudi ameba, kaj ne?Roman napisal/-a:Zakaj bi moral to verjeti? O tem se sploh ne sprašuje, mora samo spoznavati svet.človek mora neprestano verjeti da nedoumljivo je dojemljivo, kaj ne?
Mogoče, samo dejstvo je, da je Albert na nek način prišel zelo blizu temu, kako se je kreiral svet, kaj ne ?Roman napisal/-a:Tudi če je Goethejevo, je pretirano. Verjetno pa služi tvojim namenom.Človek mora neprestano verjeti, da je nedoumljivo doumljivo, sicer ne bi ničesar odkril.Zanimivo je, kako nas bogoslovci vztrajno prepričujejo, da Biblije ne smemo brati dobesedno. Pri branju Einsteina pa si to pravico kar vzamejo.I want to know how God created this world.
Ne vem. Skušam se spomniti kake dejavnosti, ki ni metodična. Na misel mi prideš ti, možno pa je, da tvoje metode ne razumem. Jo ti?
Na to vprašanje sem ti že odgovoril.Kako si pa predstavljaš to, da ima dejavnost spomin?
Nič boljše. Zakaj vendar ne rečeš, da izvajalec metode je človek?Lahko, recimo tako: Izvajalec metode naj bo človek.
O, joj! Kakor da bi lahko predpisal tebi, da dihaj Pa vendar moraš dihati, kajne.Roman, nehaj predpisovati nujo človeku!
Ker je početje starejše od vere.Zakaj meniš, da ga pri tem početju ne bi vodila vera?
Za amebino radovednost ne vem, najbrž pa me ne želiš prepričati o tem, da ima ameba vero?Vse to,"samoohranitveni nagon, nazadnje tudi radovednost", vendar počne tudi ameba
Zakaj bi moral verjeti, da so njegova spoznanja eksperimentalno preverljiva?Postoj, sprva pojasni svoje domneve in bova videla kako naprej.
Ker ga svet ogroža. Samoohranitveni nagon nadgrajen z zavestjo in razumom.Zakaj bi človek moral spoznavati svet?
Ne vem. Z nobeno se o tem še nisem pogovarjal.Pa saj ga spoznava tudi ameba, kaj ne?
Vsekakor menim, da ne premorejo svobodno voljo.Kako pa gledaš na dejavnosti, ki jih izvajajo amebe?
Kako ameba vzdržuje poti?Tudi one delujejo po nekih metodah, ko pa znajo poiskati hrano v labirintu in vzdrževati poti?
Seveda ne.dejstvo je, da je Albert na nek način prišel zelo blizu temu, kako se je kreiral svet, kaj ne ?
To bo, ja.Zagotovo je bila polna luna.
Veš, ta tvoja domneva niti ni tako ne smiselna kot je videti na prvi pogled. Ne, tudi jaz je ne razumem. Misliš, da obstaja kdo, ki bi razumel vse svoje dejavnosti?
Res?! Lahko ponoviš odgovor, prosim.Roman napisal/-a:Na to vprašanje sem ti že odgovoril.Kako si pa predstavljaš to, da ima dejavnost spomin?
Mogoče zato, ker takšna poved pripira možnosti, da bi izvajalec bil maček, ameba, živost na sploh. Spot se muza.Roman napisal/-a:Nič boljše. Zakaj vendar ne rečeš, da izvajalec metode je človek?Lahko, recimo tako: Izvajalec metode naj bo človek.
Prav vendar če na isti nivo spravljaš nujo za dihanje in nujo za raziskovanje na podlagi radovednosti potem temu pogledu ustrezajo tudi amebe, tudi življenje na splošno, a ne?Roman napisal/-a:O, joj! Kakor da bi lahko predpisal tebi, da dihaj Pa vendar moraš dihati, kajne.Roman, nehaj predpisovati nujo človeku!
Tega sicer ne veš in videti je kot, da bi se zaradi početja pojavila vera. Torej, vera je neke vrste konstanta takšna, kot je recimo kozmološka ali gravitacijska, ali kako? Namreč brez energije ni konstant, če pa so konstante oz. razmerja določena pred energijo potem, ja potem ...Roman napisal/-a:Ker je početje starejše od vere.Zakaj meniš, da ga pri tem početju ne bi vodila vera?
Ne, zakaj bi te sploh vodil k kakšnemukoli drugačnem prepričanju?Roman napisal/-a:Za amebino radovednost ne vem, najbrž pa me ne želiš prepričati o tem, da ima ameba vero?Vse to,"samoohranitveni nagon, nazadnje tudi radovednost", vendar počne tudi ameba
Saj ne rabi, včasih vera že povsem zadošča, skepticizem, za vsako ceno, lahko postane ovira. Prideš na cilj vendar ga zaradi dvoma spregledaš, na mesto da bi spregledal.Roman napisal/-a:Zakaj bi moral verjeti, da so njegova spoznanja eksperimentalno preverljiva?Postoj, sprva pojasni svoje domneve in bova videla kako naprej.
Čakaj, a ni od nedavnega tako, da mi ogrožamo svet? Rodil ali pa vsaj živiš v novi geološki dobi, Antropocenu.Roman napisal/-a:Ker ga svet ogroža. Samoohranitveni nagon nadgrajen z zavestjo in razumom.Zakaj bi človek moral spoznavati svet?
Torej spremeni to. Veš, drugače pa verjetno "pogovori" potekajo samo se jih TI pač ne zavedaš.Roman napisal/-a:Ne vem. Z nobeno se o tem še nisem pogovarjal.Pa saj ga spoznava tudi ameba, kaj ne?
Zakaj pa ne, boš podal argumente, da še mi spregledamo?Roman napisal/-a:Vsekakor menim, da ne premorejo svobodno voljo.Kako pa gledaš na dejavnosti, ki jih izvajajo amebe?
Si sledil Ribici? Če si prevelik in ne moreš skozi mrežo povej, bomo ponovili vajo.Roman napisal/-a:Kako ameba vzdržuje poti?Tudi one delujejo po nekih metodah, ko pa znajo poiskati hrano v labirintu in vzdrževati poti?
Boš pojasnil zakaj(kako pride, da ) je takšno tvoje stališče?Roman napisal/-a:Seveda ne.dejstvo je, da je Albert na nek način prišel zelo blizu temu, kako se je kreiral svet, kaj ne ?
Seveda ne, ampak metoda ni kakršnakoli dejavnost. Če je ne razumeš, potem ne gre za metodo.
Samo zate, Bargo. Dejal sem:Lahko ponoviš odgovor, prosim.
Ja, izraz je malce pesniški (za spomin so potrebni možgani, znanost, knjižnice in internet pa to seveda niso oziroma nimajo), ampak to te ne bi smelo motiti."Tudi znanost ima spomin, zelo veliko spomina. Celo internet ga je poln, če pozabiva na knjige."
To velja tudi za "bodi" oziroma "naj bo". Maček in ameba sta lahko izvajalca, nista pa izvajalca metode. No, za Spota nisem prepričan Živost pa itak ne izvaja ničesar, kajne.Mogoče zato, ker takšna poved pripira možnosti, da bi izvajalec bil maček, ameba, živost na sploh.Roman napisal/-a:Zakaj vendar ne rečeš, da izvajalec metode je človek?
Metodično? Kot je videti, ti svoje muzanje metodično projiciraš v Sporta.Spot se muza.
Ne vem, če so amebe radovedne. Mislim, da so samo lačne. Življenje na splošno pa itak ni nič takega, kar bi lahko dihalo ali bilo radovedno. Je lastnost živih bitij, lastnosti pa ne dihajo in niso radovedne.Prav vendar če na isti nivo spravljaš nujo za dihanje in nujo za raziskovanje na podlagi radovednosti potem temu pogledu ustrezajo tudi amebe, tudi življenje na splošno, a ne?
Pač.Tega sicer ne veš
Ja je videti, zato bi tudi ti to moral vedeti.in videti je kot, da bi se zaradi početja pojavila vera
Od kod tako vprašanje?vera je neke vrste konstanta takšna, kot je recimo kozmološka ali gravitacijska, ali kako?
Konstant itak ni.Namreč brez energije ni konstant
Ne, tudi v tem primeru ne.če pa so konstante oz. razmerja določena pred energijo potem, ja potem ...
Dobro. Sem se že ustrašil.NeRoman napisal/-a:Za amebino radovednost ne vem, najbrž pa me ne želiš prepričati o tem, da ima ameba vero?
Zakaj se pogovarjaš z menoj?zakaj bi te sploh vodil k kakšnemukoli drugačnem prepričanju?
Aha, zdaj sem te zalotil pri razlikovanju med vero in verjetjem. Napreduješ, bravo. Ko boš osvojil še to, da je za naravoslovje vera odveč oziroma brezpredmetna, boš na konju.Saj ne rabi, včasih vera že povsem zadoščaRoman napisal/-a:Zakaj bi moral verjeti, da so njegova spoznanja eksperimentalno preverljiva?
Ja, resnica ni nikoli brezplačna.skepticizem, za vsako ceno, lahko postane ovira
Žal se zaradi vere vedno zgodi, da misliš, da si na cilju. Ampak temu seveda ne moreš reči, da si spregledal. No, lahko to seveda rečeš, samo res ni.Prideš na cilj vendar ga zaradi dvoma spregledaš, na mesto da bi spregledal.
Misliš zadnjih šest tisoč let, ali kako? Včasih je potrese, povodnji, bolezni in druge nesreče povzročal bog, danes pa to počne človek? In kakšna je tvoja razlaga, zakaj človek ogroža svet (s svetom je najbrž v tem primeru mišljena biosfera vključno s človekom samim, kajne).Čakaj, a ni od nedavnega tako, da mi ogrožamo svet?
Točno. Res pa ta nagon lahko tudi streže po življenju. Samoohranitveni nagon namreč ne zna šteti in ne ve, kdaj se je populacija preveč namnožila.potem se je v tem naključnem dogodku pojavil tudi nagon po ohranitvi
Morda pa se ohranja ravno zaradi drugega zakona, kaj misliš.ko pa se je pojavilo in se ohranja in to kljub "drugemu zakonu"
Če se jih ne zavedava oba, potem to ni pogovor.Veš, drugače pa verjetno "pogovori" potekajo samo se jih TI pač ne zavedaš.
Najprej pojasni pojem svobodne volje, da se bova lahko pomenila o isti stvari.Zakaj pa ne, boš podal argumente, da še mi spregledamo?
Glej, vem, kako cestarji vzdržujejo cesto. Kako neki pa naj bi ameba vzdrževala poti?Si sledil Ribici? Če si prevelik in ne moreš skozi mrežo povej, bomo ponovili vajo.
Te zanima stališče, ali moja pot do njega? Kaj je pravzaprav Albert odkril? Relativnost ni njegova, on jo je samo zložil skupaj. Kvantna mehanika ni njegova, tej se je celo upiral. Kakšni so njegovi izsledki v kozmologiji? Navsezadnje bi mi moral ti razložiti, kam je Albert v znanosti sploh prišel, šele potem lahko ocenjujeva, kako blizu je čemu bil.Boš pojasnil zakaj(kako pride, da ) je takšno tvoje stališče?
Torej, ti meniš, da so samo razumljiva navodila metoda in da, kar je za nekoga metoda je lahko za drugega "besedna solata"?
A samo to si mislil!? Vidiš, to tvoje poosebljanje znanosti mi včasih povzroči problem. Se vidi, da sem iz drugega peskovnika.Roman napisal/-a:Samo zate, Bargo. Dejal sem:Lahko ponoviš odgovor, prosim.Ja, izraz je malce pesniški (za spomin so potrebni možgani, znanost, knjižnice in internet pa to seveda niso oziroma nimajo), ampak to te ne bi smelo motiti."Tudi znanost ima spomin, zelo veliko spomina. Celo internet ga je poln, če pozabiva na knjige."
Zakaj pa nista izvajalca metode? Nenazadnje maček naredi mačke in ameba amebe razen če gre kaj narobe, ko nastopijo "mutanti".Roman napisal/-a:To velja tudi za "bodi" oziroma "naj bo". Maček in ameba sta lahko izvajalca, nista pa izvajalca metode.Mogoče zato, ker takšna poved pripira možnosti, da bi izvajalec bil maček, ameba, živost na sploh.Roman napisal/-a:Zakaj vendar ne rečeš, da izvajalec metode je človek?
Živost je lastnost materije torej vse izvaja materija po metodologiji, kaj ne?Roman napisal/-a: No, za Spota nisem prepričan Živost pa itak ne izvaja ničesar, kajne.
Kaj pa če je obratno, zrcalni nevroni pa to.Roman napisal/-a:Metodično? Kot je videti, ti svoje muzanje metodično projiciraš v Sporta.Spot se muza.
Torej spet materija, ki izkazuje vse te lastnosti. Prav. In vse te lastnosti so se pojavile po neki metodi, kaj ne?Roman napisal/-a:Ne vem, če so amebe radovedne. Mislim, da so samo lačne. Življenje na splošno pa itak ni nič takega, kar bi lahko dihalo ali bilo radovedno. Je lastnost živih bitij, lastnosti pa ne dihajo in niso radovedne.Prav vendar če na isti nivo spravljaš nujo za dihanje in nujo za raziskovanje na podlagi radovednosti potem temu pogledu ustrezajo tudi amebe, tudi življenje na splošno, a ne?
Vidiš se že skoraj strinjava.Roman napisal/-a:Pač.Tega sicer ne vešJa je videti, zato bi tudi ti to moral vedeti.in videti je kot, da bi se zaradi početja pojavila vera
Če ti bo to vedenje pomagalo pri odgovoru ti sporočam, da se je pojavilo v materiji, kje natančno se je pojavilo, me ne sprašuj, ker ne vem, pravzaprav nihče ne ve. Torej ponovim vprašanje, "vera je neke vrste konstanta takšna, kot je recimo kozmološka ali gravitacijska, ali kako?"Roman napisal/-a:Od kod tako vprašanje?vera je neke vrste konstanta takšna, kot je recimo kozmološka ali gravitacijska, ali kako?
Čakaj malo sedaj. To boš pa moral pojasniti, ker ta razmerja v materiji so baje bistvena za ohranjanje vsega kar je!Roman napisal/-a:Konstant itak ni.Namreč brez energije ni konstantNe, tudi v tem primeru ne.če pa so konstante oz. razmerja določena pred energijo potem, ja potem ...
Zato, da bi te prepričeval očitno ne, saj, ko bi te prepričal, se ne bi imel več s kom pogovarjati. Še dobro, da je svobodna volja, ker drugače bi se lahko zgodilo, da bi izzveneli pogovori, kaj ne?Roman napisal/-a:Dobro. Sem se že ustrašil.NeRoman napisal/-a:Za amebino radovednost ne vem, najbrž pa me ne želiš prepričati o tem, da ima ameba vero?Zakaj se pogovarjaš z menoj?zakaj bi te sploh vodil k kakšnemukoli drugačnem prepričanju?
Kot da tega Jaz ne bi razlikoval. Veš, tega konja sem spustil v divjino.Roman napisal/-a:Aha, zdaj sem te zalotil pri razlikovanju med vero in verjetjem. Napreduješ, bravo. Ko boš osvojil še to, da je za naravoslovje vera odveč oziroma brezpredmetna, boš na konju.Saj ne rabi, včasih vera že povsem zadoščaRoman napisal/-a:Zakaj bi moral verjeti, da so njegova spoznanja eksperimentalno preverljiva?
Resnice ni, še posebej ne, če verjameš v verjetje. Potem si sicer lahko blizu "resnici" kakor želiš vendar neskončno daleč!Roman napisal/-a:Ja, resnica ni nikoli brezplačna.skepticizem, za vsako ceno, lahko postane ovira
Vedno ne, ker obstajaj skeptiki, ki sicer operirajo z verjetji in to na temelju vere.Roman napisal/-a:Žal se zaradi vere vedno zgodi, da misliš, da si na cilju. Ampak temu seveda ne moreš reči, da si spregledal. No, lahko to seveda rečeš, samo res ni.Prideš na cilj vendar ga zaradi dvoma spregledaš, na mesto da bi spregledal.
Preprosto, zmeraj gre za nevednost v vednosti in za dobre namene.Roman napisal/-a:Misliš zadnjih šest tisoč let, ali kako? Včasih je potrese, povodnji, bolezni in druge nesreče povzročal bog, danes pa to počne človek? In kakšna je tvoja razlaga, zakaj človek ogroža svet (s svetom je najbrž v tem primeru mišljena biosfera vključno s človekom samim, kajne).Čakaj, a ni od nedavnega tako, da mi ogrožamo svet?
No, tole z štetjem bi bilo res prehudo, ker, da se pojavi življenje in sočasno še ohranitveni nagon in še šteje za dobro mero, torej "metodološko" zaznavanje okolice, potem je to itak že poglavje iz svete knjige z nekaj več podrobnostmi, a ne?Roman napisal/-a:Točno. Res pa ta nagon lahko tudi streže po življenju.potem se je v tem naključnem dogodku pojavil tudi nagon po ohranitvi
Samoohranitveni nagon namreč ne zna šteti in ne ve, kdaj se je populacija preveč namnožila.
Morda pa se ohranja ravno zaradi drugega zakona, kaj misliš.ko pa se je pojavilo in se ohranja in to kljub "drugemu zakonu"
Ja, povsem drugače kot cestarji vzdržujejo ceste. Ameba se deli, da kreira poti po kateri se prenaša hrana in informacije.Roman napisal/-a:Če se jih ne zavedava oba, potem to ni pogovor.Veš, drugače pa verjetno "pogovori" potekajo samo se jih TI pač ne zavedaš.
Najprej pojasni pojem svobodne volje, da se bova lahko pomenila o isti stvari.Zakaj pa ne, boš podal argumente, da še mi spregledamo?Glej, vem, kako cestarji vzdržujejo cesto. Kako neki pa naj bi ameba vzdrževala poti?Si sledil Ribici? Če si prevelik in ne moreš skozi mrežo povej, bomo ponovili vajo.
Veš se kar strinjam. Albert je vzor za kreativnost! Albert se reži in pravi, vesolje je pa od nekdaj in da bi bilo večno in stabilno potrebujemo konstanto.Roman napisal/-a:Te zanima stališče, ali moja pot do njega? Kaj je pravzaprav Albert odkril? Relativnost ni njegova, on jo je samo zložil skupaj. Kvantna mehanika ni njegova, tej se je celo upiral. Kakšni so njegovi izsledki v kozmologiji? Navsezadnje bi mi moral ti razložiti, kam je Albert v znanosti sploh prišel, šele potem lahko ocenjujeva, kako blizu je čemu bil.Boš pojasnil zakaj(kako pride, da ) je takšno tvoje stališče?