Ja, lepa predstavitev in razlaga, da kar stopi v oči. Priznaj, so se ti oči orosile, kaj ne!
Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Roman no, omara ima še zmeraj tri kline.
Torej, en klin vidiš v tej omari. Lepo. hm.Roman napisal/-a:Se strinjam.Ja, recimo velja, če sprejemaš preveč odločitev se zmanjšuje samo-kontrola.
Ribica iz Medzvezdna potovanja
Bargo: Naj ti pomagam tako: "Moramo verjeti v svobodno voljo to je naša svobodna izbira".
Roman: To ni rešitev uganke. Kdo je že dejal: "Svoboden sem, ker nimam druge izbire." Tudi to ni rešitev uganke, kaže pa na to, da je pojem svobode brezpredmeten. Ampak tebe to ne more motiti, kajne.
"Svobodna volja je namenjena sledenju pravilom!" namreč, če slediš pravilom lahko dobiš kar si želiš, kaj ne?
Veš, če te vprašam: "Znanost je itak hroma, ampak katero znanost pa bi po tvojem mnenju morala imeti vera, da ne bi bila slepa? " ne res zanima, kakšen bo odgovor.Roman napisal/-a:Vera je itak slepa, ampak katero vero pa bi po tvojem menju morala imeti znanost, da ne bi bila hroma? Albert ni bil najbolj jasen.Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa.
Re: Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Dober začetek! Oftalmologija, kot veda o očesu in očesnih boleznih, bi lahko bila koristna vendar veš sam, da je to samo senzorika, ki je sicer potrebna za vid in vendar ne zadošča, da bi videli.
Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: In trenutno je dejstvo tako, da lahko vidimo tudi z jezikom in to še dobesedno in tako pride, da se tvoja izkušnja iz kopalnice lahko prevede na: "jezik, ki gleda, vidi oko, ki ne gleda in vidi jezik, ki gleda "
Pa sva pri notranjih svetovih, ki so ustvarili modele, slike zunanjega sveta, kaj ne?
Kam so izginili možgani? ostane neodgovorjeno vprašanje na tabli!
Roman: Kateri možgani? Kam pa je izginil opazovalec?
Bargo: Ponovi vajo.
Roman: Vidim, da predavanja nisi prav razumel. Škoda.
Re: Čudeži in znanost
Saj res. hm. Kot prvo; znanost je metoda. In če je metoda oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja potem velja, da je potreben izvajalec metode. Izvajalec metode bodi človek. Zelo verjetno mora ta izvajalec tudi biti svoboden pri izvajanju metode, a ne? Tako se postavi vprašanje, kaj je cilj človeka, ki izvaja znanstveno metodo, in kaj človeka pri tem vodi?
No, vsekakor človeka vodi vera, ko pa mora tudi ta verjeti, da so njegova nova spoznanja eksperimentalno preverljiva, kaj ne?
Sprašuješ katera vera je torej tista, ki vodi, da ne obtiči na mestu. Ja, ta človek mora neprestano verjeti da nedoumljivo je dojemljivo, kaj ne?
Človek mora neprestano verjeti, da je nedoumljivo doumljivo, sicer ne bi ničesar odkril.
-- .Johann Wolfgang von Goethe. --
Ribica iz Čudeži in znanost
Roman: Od navzkrižja med domnevami in izsledki. Ne vem pa, kaj bi bilo v tem čudovitega. Se naslajaš nad človeškimi zmotami?
Bargo: No, dejstvo je, da se samo iz napak oz. zmot lahko nekaj novega učimo in ker učenje praviloma ni prijeten proces, še posebej tale proces iz zmot je lahko zelo boleč, mislim, da pretiravaš z uporabo besede "naslajati".
Roman: Res ne vem, zakaj mi kvasiš take neumnosti. Praviš, da se iz pravilnih ugotovitev ne naučimo ničesar novega? Joj!
Bargo: Da si postavil ustrezno hipotezo si moral že nekaj vedeti, a ne? Hipoteza je znanstvena hipoteza samo, če jo je mogoče preveriti z eksperimentom. Kako narediš eksperiment, ki bo potrdil hipotezo, če že ne veš dovolj?
I want to know how God created this world. I am not interested in this or that phenomenon, in the spectrum of this or that element. I want to know His thoughts; the rest are details,
-- .Albert Einstein. --
Re: Čudeži in znanost
Znanost je dejavnost. Ima pa seveda svojo metodo.
Kakšno svetopisemsko izražanje. Zakaj "bodi"? Bi lahko bil "bodi" kaj drugega?Izvajalec metode bodi človek.
Ni nujno, pravzaprav svoboda sploh ni potrebna. Človek mora spoznavati svet in pri tem nima prav veliko izbire.Zelo verjetno mora ta izvajalec tudi biti svoboden pri izvajanju metode, a ne?
To ni vprašanje. Spoznati svet, odkriti, kako deluje.Tako se postavi vprašanje, kaj je cilj človeka, ki izvaja znanstveno metodo
V osnovi samoohranitveni nagon, nazadnje tudi radovednost.in kaj človeka pri tem vodi?
Seveda ne.No, vsekakor človeka vodi vera
Zakaj bi moral to verjeti?ko pa mora tudi ta verjeti, da so njegova nova spoznanja eksperimentalno preverljiva, kaj ne?
Zakaj bi moral to verjeti? O tem se sploh ne sprašuje, mora samo spoznavati svet.človek mora neprestano verjeti da nedoumljivo je dojemljivo, kaj ne?
Tudi če je Goethejevo, je pretirano. Verjetno pa služi tvojim namenom.Človek mora neprestano verjeti, da je nedoumljivo doumljivo, sicer ne bi ničesar odkril.
Zanimivo je, kako nas bogoslovci vztrajno prepričujejo, da Biblije ne smemo brati dobesedno. Pri branju Einsteina pa si to pravico kar vzamejo.I want to know how God created this world.
Re: Čudeži in znanost
Tudi prav, ker vsaka dejavnost ima svoje metode, kaj ne?
Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Zato sprašujem tebe, ker znanost, kot dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj, nima spomina/pomnilnika in tako pride, da TI veš več kot si misliš , ker imaš spomin.
Roman: Spet narobe. Tudi znanost ima spomin, zelo veliko spomina. Celo internet ga je poln, če pozabiva na knjige. Moj spomin je v primerjavi s tem neznaten.
Kako si pa predstavljaš to, da ima dejavnost spomin?
Lahko, recimo tako: Izvajalec metode naj bo človek.Roman napisal/-a:Kakšno svetopisemsko izražanje. Zakaj "bodi"? Bi lahko bil "bodi" kaj drugega?Izvajalec metode bodi človek.
Vidiš?! Verjetno ne in bom parafriziral Bohra, "Roman, nehaj predpisovati nujo človeku!"Roman napisal/-a:Ni nujno, pravzaprav svoboda sploh ni potrebna. Človek mora spoznavati svet in pri tem nima prav veliko izbire.Zelo verjetno mora ta izvajalec tudi biti svoboden pri izvajanju metode, a ne?
Zakaj meniš, da ga pri tem početju ne bi vodila vera? Vse to,"samoohranitveni nagon, nazadnje tudi radovednost", vendar počne tudi ameba, ko išče pot iz labirinta, a ne?Roman napisal/-a:To ni vprašanje. Spoznati svet, odkriti, kako deluje.Tako se postavi vprašanje, kaj je cilj človeka, ki izvaja znanstveno metodoV osnovi samoohranitveni nagon, nazadnje tudi radovednost.in kaj človeka pri tem vodi?Seveda ne.No, vsekakor človeka vodi vera
Postoj, sprva pojasni svoje domneve in bova videla kako naprej.Roman napisal/-a:Zakaj bi moral to verjeti?ko pa mora tudi ta verjeti, da so njegova nova spoznanja eksperimentalno preverljiva, kaj ne?
Zakaj bi človek moral spoznavati svet? Pa saj ga spoznava tudi ameba, kaj ne?Roman napisal/-a:Zakaj bi moral to verjeti? O tem se sploh ne sprašuje, mora samo spoznavati svet.človek mora neprestano verjeti da nedoumljivo je dojemljivo, kaj ne?
Ribica iz Čudeži in znanost
Vojko: Nižje živali se ravnajo po instinktih, ki so enkodirani v njihov genom in so relativno togi
Bargo: Torej ima Ameba instinkt, ki jo vodi po labirintu do najkrajše poti? Vojko, se ti zavedaš, da govoriva o labirintu in poteh iz njega? Veš, navadno se v njem zgubimo. Imam občutek, da se izgubljaš.
Kako pa gledaš na dejavnosti, ki jih izvajajo amebe? Tudi one delujejo po nekih metodah, ko pa znajo poiskati hrano v labirintu in vzdrževati poti?
Mogoče, samo dejstvo je, da je Albert na nek način prišel zelo blizu temu, kako se je kreiral svet, kaj ne ?Roman napisal/-a:Tudi če je Goethejevo, je pretirano. Verjetno pa služi tvojim namenom.Človek mora neprestano verjeti, da je nedoumljivo doumljivo, sicer ne bi ničesar odkril.Zanimivo je, kako nas bogoslovci vztrajno prepričujejo, da Biblije ne smemo brati dobesedno. Pri branju Einsteina pa si to pravico kar vzamejo.I want to know how God created this world.
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Razloži! V vsakem primeru pa fizikalne konstante NISO posledica kakršnekoli 'izbire'.
Bargo: Seveda so, fizikalne konstante posledica izbire, naše izbire! Spet mešaš model in dejanskost.
Vojko: Torej, G, c, h, Planckova dolžina, čas in masa so 'posledica naše izbire'?! Lahko bi bile tudi drugačne? Pojasni!
Bargo: Saj si poslušal Nima in če nisi ujel tega dejstva pač ponovi vajo.
Ribica iz Čudeži in znanost
Motore: No podoben primer smo naredili za svinčnik, ki stoji na konici. Če bi ga postavili točno na konico, bi pri absolutni ničli zdržal približno 1,5s.
Bargo: Zagotovo je bila polna luna.
We are all now connected by the Internet, like neurons in a giant brain.
--.Stephen Hawking.--
Re: Čudeži in znanost
Ne vem. Skušam se spomniti kake dejavnosti, ki ni metodična. Na misel mi prideš ti, možno pa je, da tvoje metode ne razumem. Jo ti?
Na to vprašanje sem ti že odgovoril.Kako si pa predstavljaš to, da ima dejavnost spomin?
Nič boljše. Zakaj vendar ne rečeš, da izvajalec metode je človek?Lahko, recimo tako: Izvajalec metode naj bo človek.
O, joj! Kakor da bi lahko predpisal tebi, da dihaj Pa vendar moraš dihati, kajne.Roman, nehaj predpisovati nujo človeku!
Ker je početje starejše od vere.Zakaj meniš, da ga pri tem početju ne bi vodila vera?
Za amebino radovednost ne vem, najbrž pa me ne želiš prepričati o tem, da ima ameba vero?Vse to,"samoohranitveni nagon, nazadnje tudi radovednost", vendar počne tudi ameba
Zakaj bi moral verjeti, da so njegova spoznanja eksperimentalno preverljiva?Postoj, sprva pojasni svoje domneve in bova videla kako naprej.
Ker ga svet ogroža. Samoohranitveni nagon nadgrajen z zavestjo in razumom.Zakaj bi človek moral spoznavati svet?
Ne vem. Z nobeno se o tem še nisem pogovarjal.Pa saj ga spoznava tudi ameba, kaj ne?
Vsekakor menim, da ne premorejo svobodno voljo.Kako pa gledaš na dejavnosti, ki jih izvajajo amebe?
Kako ameba vzdržuje poti?Tudi one delujejo po nekih metodah, ko pa znajo poiskati hrano v labirintu in vzdrževati poti?
Seveda ne.dejstvo je, da je Albert na nek način prišel zelo blizu temu, kako se je kreiral svet, kaj ne ?
To bo, ja.Zagotovo je bila polna luna.
Re: Čudeži in znanost
Veš, ta tvoja domneva niti ni tako ne smiselna kot je videti na prvi pogled. Ne, tudi jaz je ne razumem. Misliš, da obstaja kdo, ki bi razumel vse svoje dejavnosti?
Res?! Lahko ponoviš odgovor, prosim.Roman napisal/-a:Na to vprašanje sem ti že odgovoril.Kako si pa predstavljaš to, da ima dejavnost spomin?
Mogoče zato, ker takšna poved pripira možnosti, da bi izvajalec bil maček, ameba, živost na sploh. Spot se muza.Roman napisal/-a:Nič boljše. Zakaj vendar ne rečeš, da izvajalec metode je človek?Lahko, recimo tako: Izvajalec metode naj bo človek.
Prav vendar če na isti nivo spravljaš nujo za dihanje in nujo za raziskovanje na podlagi radovednosti potem temu pogledu ustrezajo tudi amebe, tudi življenje na splošno, a ne?Roman napisal/-a:O, joj! Kakor da bi lahko predpisal tebi, da dihaj Pa vendar moraš dihati, kajne.Roman, nehaj predpisovati nujo človeku!
Tega sicer ne veš in videti je kot, da bi se zaradi početja pojavila vera. Torej, vera je neke vrste konstanta takšna, kot je recimo kozmološka ali gravitacijska, ali kako? Namreč brez energije ni konstant, če pa so konstante oz. razmerja določena pred energijo potem, ja potem ...Roman napisal/-a:Ker je početje starejše od vere.Zakaj meniš, da ga pri tem početju ne bi vodila vera?
Ne, zakaj bi te sploh vodil k kakšnemukoli drugačnem prepričanju?Roman napisal/-a:Za amebino radovednost ne vem, najbrž pa me ne želiš prepričati o tem, da ima ameba vero?Vse to,"samoohranitveni nagon, nazadnje tudi radovednost", vendar počne tudi ameba
Saj ne rabi, včasih vera že povsem zadošča, skepticizem, za vsako ceno, lahko postane ovira. Prideš na cilj vendar ga zaradi dvoma spregledaš, na mesto da bi spregledal.Roman napisal/-a:Zakaj bi moral verjeti, da so njegova spoznanja eksperimentalno preverljiva?Postoj, sprva pojasni svoje domneve in bova videla kako naprej.
Čakaj, a ni od nedavnega tako, da mi ogrožamo svet? Rodil ali pa vsaj živiš v novi geološki dobi, Antropocenu.Roman napisal/-a:Ker ga svet ogroža. Samoohranitveni nagon nadgrajen z zavestjo in razumom.Zakaj bi človek moral spoznavati svet?
In če stojiš na stališču, da se je življenje pojavijo naključno, potem se je v tem naključnem dogodku pojavil tudi nagon po ohranitvi, ko pa se je pojavilo in se ohranja in to kljub "drugemu zakonu", bi dejal Vojko. Kaj ne Vojko?
Torej spremeni to. Veš, drugače pa verjetno "pogovori" potekajo samo se jih TI pač ne zavedaš.Roman napisal/-a:Ne vem. Z nobeno se o tem še nisem pogovarjal.Pa saj ga spoznava tudi ameba, kaj ne?
Zakaj pa ne, boš podal argumente, da še mi spregledamo?Roman napisal/-a:Vsekakor menim, da ne premorejo svobodno voljo.Kako pa gledaš na dejavnosti, ki jih izvajajo amebe?
Si sledil Ribici? Če si prevelik in ne moreš skozi mrežo povej, bomo ponovili vajo.Roman napisal/-a:Kako ameba vzdržuje poti?Tudi one delujejo po nekih metodah, ko pa znajo poiskati hrano v labirintu in vzdrževati poti?
Boš pojasnil zakaj(kako pride, da ) je takšno tvoje stališče?Roman napisal/-a:Seveda ne.dejstvo je, da je Albert na nek način prišel zelo blizu temu, kako se je kreiral svet, kaj ne ?
Re: Čudeži in znanost
Seveda ne, ampak metoda ni kakršnakoli dejavnost. Če je ne razumeš, potem ne gre za metodo.
Samo zate, Bargo. Dejal sem:Lahko ponoviš odgovor, prosim.
Ja, izraz je malce pesniški (za spomin so potrebni možgani, znanost, knjižnice in internet pa to seveda niso oziroma nimajo), ampak to te ne bi smelo motiti."Tudi znanost ima spomin, zelo veliko spomina. Celo internet ga je poln, če pozabiva na knjige."
To velja tudi za "bodi" oziroma "naj bo". Maček in ameba sta lahko izvajalca, nista pa izvajalca metode. No, za Spota nisem prepričan Živost pa itak ne izvaja ničesar, kajne.Mogoče zato, ker takšna poved pripira možnosti, da bi izvajalec bil maček, ameba, živost na sploh.Roman napisal/-a:Zakaj vendar ne rečeš, da izvajalec metode je človek?
Metodično? Kot je videti, ti svoje muzanje metodično projiciraš v Sporta.Spot se muza.
Ne vem, če so amebe radovedne. Mislim, da so samo lačne. Življenje na splošno pa itak ni nič takega, kar bi lahko dihalo ali bilo radovedno. Je lastnost živih bitij, lastnosti pa ne dihajo in niso radovedne.Prav vendar če na isti nivo spravljaš nujo za dihanje in nujo za raziskovanje na podlagi radovednosti potem temu pogledu ustrezajo tudi amebe, tudi življenje na splošno, a ne?
Pač.Tega sicer ne veš
Ja je videti, zato bi tudi ti to moral vedeti.in videti je kot, da bi se zaradi početja pojavila vera
Od kod tako vprašanje?vera je neke vrste konstanta takšna, kot je recimo kozmološka ali gravitacijska, ali kako?
Konstant itak ni.Namreč brez energije ni konstant
Ne, tudi v tem primeru ne.če pa so konstante oz. razmerja določena pred energijo potem, ja potem ...
Dobro. Sem se že ustrašil.NeRoman napisal/-a:Za amebino radovednost ne vem, najbrž pa me ne želiš prepričati o tem, da ima ameba vero?
Zakaj se pogovarjaš z menoj?zakaj bi te sploh vodil k kakšnemukoli drugačnem prepričanju?
Aha, zdaj sem te zalotil pri razlikovanju med vero in verjetjem. Napreduješ, bravo. Ko boš osvojil še to, da je za naravoslovje vera odveč oziroma brezpredmetna, boš na konju.Saj ne rabi, včasih vera že povsem zadoščaRoman napisal/-a:Zakaj bi moral verjeti, da so njegova spoznanja eksperimentalno preverljiva?
Ja, resnica ni nikoli brezplačna.skepticizem, za vsako ceno, lahko postane ovira
Žal se zaradi vere vedno zgodi, da misliš, da si na cilju. Ampak temu seveda ne moreš reči, da si spregledal. No, lahko to seveda rečeš, samo res ni.Prideš na cilj vendar ga zaradi dvoma spregledaš, na mesto da bi spregledal.
Misliš zadnjih šest tisoč let, ali kako? Včasih je potrese, povodnji, bolezni in druge nesreče povzročal bog, danes pa to počne človek? In kakšna je tvoja razlaga, zakaj človek ogroža svet (s svetom je najbrž v tem primeru mišljena biosfera vključno s človekom samim, kajne).Čakaj, a ni od nedavnega tako, da mi ogrožamo svet?
Točno. Res pa ta nagon lahko tudi streže po življenju. Samoohranitveni nagon namreč ne zna šteti in ne ve, kdaj se je populacija preveč namnožila.potem se je v tem naključnem dogodku pojavil tudi nagon po ohranitvi
Morda pa se ohranja ravno zaradi drugega zakona, kaj misliš.ko pa se je pojavilo in se ohranja in to kljub "drugemu zakonu"
Če se jih ne zavedava oba, potem to ni pogovor.Veš, drugače pa verjetno "pogovori" potekajo samo se jih TI pač ne zavedaš.
Najprej pojasni pojem svobodne volje, da se bova lahko pomenila o isti stvari.Zakaj pa ne, boš podal argumente, da še mi spregledamo?
Glej, vem, kako cestarji vzdržujejo cesto. Kako neki pa naj bi ameba vzdrževala poti?Si sledil Ribici? Če si prevelik in ne moreš skozi mrežo povej, bomo ponovili vajo.
Te zanima stališče, ali moja pot do njega? Kaj je pravzaprav Albert odkril? Relativnost ni njegova, on jo je samo zložil skupaj. Kvantna mehanika ni njegova, tej se je celo upiral. Kakšni so njegovi izsledki v kozmologiji? Navsezadnje bi mi moral ti razložiti, kam je Albert v znanosti sploh prišel, šele potem lahko ocenjujeva, kako blizu je čemu bil.Boš pojasnil zakaj(kako pride, da ) je takšno tvoje stališče?
Re: Čudeži in znanost
Torej, ti meniš, da so samo razumljiva navodila metoda in da, kar je za nekoga metoda je lahko za drugega "besedna solata"?
A samo to si mislil!? Vidiš, to tvoje poosebljanje znanosti mi včasih povzroči problem. Se vidi, da sem iz drugega peskovnika.Roman napisal/-a:Samo zate, Bargo. Dejal sem:Lahko ponoviš odgovor, prosim.Ja, izraz je malce pesniški (za spomin so potrebni možgani, znanost, knjižnice in internet pa to seveda niso oziroma nimajo), ampak to te ne bi smelo motiti."Tudi znanost ima spomin, zelo veliko spomina. Celo internet ga je poln, če pozabiva na knjige."
No, poglej, We are all now connected by the Internet, like neurons in a giant brain. --.Stephen Hawking.-- .
Zakaj pa nista izvajalca metode? Nenazadnje maček naredi mačke in ameba amebe razen če gre kaj narobe, ko nastopijo "mutanti".Roman napisal/-a:To velja tudi za "bodi" oziroma "naj bo". Maček in ameba sta lahko izvajalca, nista pa izvajalca metode.Mogoče zato, ker takšna poved pripira možnosti, da bi izvajalec bil maček, ameba, živost na sploh.Roman napisal/-a:Zakaj vendar ne rečeš, da izvajalec metode je človek?
Živost je lastnost materije torej vse izvaja materija po metodologiji, kaj ne?Roman napisal/-a: No, za Spota nisem prepričan Živost pa itak ne izvaja ničesar, kajne.
Kaj pa če je obratno, zrcalni nevroni pa to.Roman napisal/-a:Metodično? Kot je videti, ti svoje muzanje metodično projiciraš v Sporta.Spot se muza.
Torej spet materija, ki izkazuje vse te lastnosti. Prav. In vse te lastnosti so se pojavile po neki metodi, kaj ne?Roman napisal/-a:Ne vem, če so amebe radovedne. Mislim, da so samo lačne. Življenje na splošno pa itak ni nič takega, kar bi lahko dihalo ali bilo radovedno. Je lastnost živih bitij, lastnosti pa ne dihajo in niso radovedne.Prav vendar če na isti nivo spravljaš nujo za dihanje in nujo za raziskovanje na podlagi radovednosti potem temu pogledu ustrezajo tudi amebe, tudi življenje na splošno, a ne?
Vidiš se že skoraj strinjava.Roman napisal/-a:Pač.Tega sicer ne vešJa je videti, zato bi tudi ti to moral vedeti.in videti je kot, da bi se zaradi početja pojavila vera
Če ti bo to vedenje pomagalo pri odgovoru ti sporočam, da se je pojavilo v materiji, kje natančno se je pojavilo, me ne sprašuj, ker ne vem, pravzaprav nihče ne ve. Torej ponovim vprašanje, "vera je neke vrste konstanta takšna, kot je recimo kozmološka ali gravitacijska, ali kako?"Roman napisal/-a:Od kod tako vprašanje?vera je neke vrste konstanta takšna, kot je recimo kozmološka ali gravitacijska, ali kako?
Čakaj malo sedaj. To boš pa moral pojasniti, ker ta razmerja v materiji so baje bistvena za ohranjanje vsega kar je!Roman napisal/-a:Konstant itak ni.Namreč brez energije ni konstantNe, tudi v tem primeru ne.če pa so konstante oz. razmerja določena pred energijo potem, ja potem ...
Zato, da bi te prepričeval očitno ne, saj, ko bi te prepričal, se ne bi imel več s kom pogovarjati. Še dobro, da je svobodna volja, ker drugače bi se lahko zgodilo, da bi izzveneli pogovori, kaj ne?Roman napisal/-a:Dobro. Sem se že ustrašil.NeRoman napisal/-a:Za amebino radovednost ne vem, najbrž pa me ne želiš prepričati o tem, da ima ameba vero?Zakaj se pogovarjaš z menoj?zakaj bi te sploh vodil k kakšnemukoli drugačnem prepričanju?
Kot da tega Jaz ne bi razlikoval. Veš, tega konja sem spustil v divjino.Roman napisal/-a:Aha, zdaj sem te zalotil pri razlikovanju med vero in verjetjem. Napreduješ, bravo. Ko boš osvojil še to, da je za naravoslovje vera odveč oziroma brezpredmetna, boš na konju.Saj ne rabi, včasih vera že povsem zadoščaRoman napisal/-a:Zakaj bi moral verjeti, da so njegova spoznanja eksperimentalno preverljiva?
Resnice ni, še posebej ne, če verjameš v verjetje. Potem si sicer lahko blizu "resnici" kakor želiš vendar neskončno daleč!Roman napisal/-a:Ja, resnica ni nikoli brezplačna.skepticizem, za vsako ceno, lahko postane ovira
Tale je zate, ko si že omenjal konja in prišel omenjati resnico.
Sting If I Ever Lose My Faith In You
Vedno ne, ker obstajaj skeptiki, ki sicer operirajo z verjetji in to na temelju vere.Roman napisal/-a:Žal se zaradi vere vedno zgodi, da misliš, da si na cilju. Ampak temu seveda ne moreš reči, da si spregledal. No, lahko to seveda rečeš, samo res ni.Prideš na cilj vendar ga zaradi dvoma spregledaš, na mesto da bi spregledal.
Preprosto, zmeraj gre za nevednost v vednosti in za dobre namene.Roman napisal/-a:Misliš zadnjih šest tisoč let, ali kako? Včasih je potrese, povodnji, bolezni in druge nesreče povzročal bog, danes pa to počne človek? In kakšna je tvoja razlaga, zakaj človek ogroža svet (s svetom je najbrž v tem primeru mišljena biosfera vključno s človekom samim, kajne).Čakaj, a ni od nedavnega tako, da mi ogrožamo svet?
No, tole z štetjem bi bilo res prehudo, ker, da se pojavi življenje in sočasno še ohranitveni nagon in še šteje za dobro mero, torej "metodološko" zaznavanje okolice, potem je to itak že poglavje iz svete knjige z nekaj več podrobnostmi, a ne?Roman napisal/-a:Točno. Res pa ta nagon lahko tudi streže po življenju.potem se je v tem naključnem dogodku pojavil tudi nagon po ohranitvi
Samoohranitveni nagon namreč ne zna šteti in ne ve, kdaj se je populacija preveč namnožila.
Morda pa se ohranja ravno zaradi drugega zakona, kaj misliš.ko pa se je pojavilo in se ohranja in to kljub "drugemu zakonu"
Nitka iz Čudeži in znanost
Roman: Kaj namreč pomeni "imeti v sebi kali"? Če vzamemo (najbolj zgodnje) enocelične organizme, je (pogojno) kal v njih sposobnost prilagajanja okolju in nič drugega, pa še to ne za posamezen osebek, ampak za celotno vrsto.
Bargo: To bo moral povedati Vojko, kaj je imel v mislih. Veš drugače pa lahko vzamemo kar prostor in materijo, ker naj bi veljalo, da se prostor prilagaja materiji in materija se giba po prilegajočem se prostoru, a ne? Torej, se je prilagajanje pojavilo že veliko pred enoceličnimi organizmi. Kal mora biti nekaj drugega in moramo počakati, da se Vojko spomni kaj je imel takrat v smislih. Torej Vojko?
Velja pa tudi Quorum sensing, ki je zaznan pojav pri enoceličarjih ali drugače najstarejših živih bitji na Zemlji, ki so se razvijala sama krepko večino časa, odkar se je pojavila živost.
Vojko:Kal (pogojno, metaforično, kot sem napisal!) pomeni, da so že prvi replikanti nosili v sebi potenco razvoja inteligence: brez sprejemanja in procesiranja dražljajev iz okolja namreč ne bi postali replikanti, ampak le velike organske makromolekule. Uspešnost prepoznavanja okolja in prilagajanje hitrim (merjeno z evolucijskim vatlom!) spremembam je bila očitno tako velika evolucijska komparativna prednost, da jo je naravni izbor odločno nagrajeval. Organizmi, ki so bolje prepoznavali okolje, so se mu bolje prilagajali, so imeli več potomcev in so izpodrinili ostale, ki tega niso zmogli.
Samo glej, videti je, da bakterije prepoznavajo okolico z neko metodo, kaj ne?
Ja, povsem drugače kot cestarji vzdržujejo ceste. Ameba se deli, da kreira poti po kateri se prenaša hrana in informacije.Roman napisal/-a:Če se jih ne zavedava oba, potem to ni pogovor.Veš, drugače pa verjetno "pogovori" potekajo samo se jih TI pač ne zavedaš.
Najprej pojasni pojem svobodne volje, da se bova lahko pomenila o isti stvari.Zakaj pa ne, boš podal argumente, da še mi spregledamo?Glej, vem, kako cestarji vzdržujejo cesto. Kako neki pa naj bi ameba vzdrževala poti?Si sledil Ribici? Če si prevelik in ne moreš skozi mrežo povej, bomo ponovili vajo.
Veš se kar strinjam. Albert je vzor za kreativnost! Albert se reži in pravi, vesolje je pa od nekdaj in da bi bilo večno in stabilno potrebujemo konstanto.Roman napisal/-a:Te zanima stališče, ali moja pot do njega? Kaj je pravzaprav Albert odkril? Relativnost ni njegova, on jo je samo zložil skupaj. Kvantna mehanika ni njegova, tej se je celo upiral. Kakšni so njegovi izsledki v kozmologiji? Navsezadnje bi mi moral ti razložiti, kam je Albert v znanosti sploh prišel, šele potem lahko ocenjujeva, kako blizu je čemu bil.Boš pojasnil zakaj(kako pride, da ) je takšno tvoje stališče?
Re: Čudeži in znanost
Bargo, to, kar pravi Verlinde v zadnjem odgovoru na vprašanje iz publike (tam nekje okoli 1:26:00) ti bo zelo všeč ...
Sploh pa je celo njegovo predavanje super!
https://www.youtube.com/watch?v=8ovRZuv5Lo8
Sploh pa je celo njegovo predavanje super!
https://www.youtube.com/watch?v=8ovRZuv5Lo8