Kriza znanosti

[shrink]

Ni moj problem, če kvazifilozof naklada (čemur se zgoraj repliciral):

"Matematik, fizik jo bo zlahka razumel (parcialne diferencialne enačbe), ampak ali bo zlahka razumel, kaj sploh pomeni ta enačba? Kakšen vpliv ima na družbene procese ta enačba, danes, tu?

in zaradi selektivne retrogradne amnezije očitno ne ve, kaj sam piše.

Aja, pa drugič skušaj bolje razumeti stavčno strukturo: "omenjene enačbe" ni del sintagme "razumevanje domnevnih analogij" oz. naj zapišem poved z drugačnim besednim vrstnim redom, da boš razumel:

Razumevanje domnevnih ideologij ne naredi omenjene enačbe nič bolj razumljive.

Potem je pa bila tvoja intervencija šolski primer argumenta proti "slamnatemu možu". Sploh zato, ker sem že sam ugotovil, da samo enačbo bodo omenjeni že razumeli, ne bodo pa razumeli vpliva/posledic, ki jih nosi ideologija, katera utemeljuje ekonomsko-finančno paradigmo (predvsem) na matematičnih enačbah in (kao) prostem trgu.

Napadanje slamnatega moža je kvečjemu prisotno pri kvazifilozofu, ki naklada, da je tista enačba "sveta". Tega seveda nihče ne pravi. Seveda pa si njegovo nakladanje: "Matematik, fizik jo bo zlahka razumel (parcialne diferencialne enačbe), ampak ali bo zlahka razumel, kaj sploh pomeni ta enačba? Kakšen vpliv ima na družbene procese ta enačba, danes, tu?" pač zasluži intervencijo pred tem.

Skratka, edina napaka ki sem jo storil je ta, da sem pomislil/predpostavil, da od tebe na to temo slišim kak komentar, pač nasproten od mojega, ampak vseeno komentar. Pa vidim, da temu ni tako.

Sem že večkrat komentiral: (kvazi)filozofska nakladanja o znanstveni ideologiji so nerelevantna, ravno tako prepričanje, da bi naravoslovci morali osvojiti filozofske pojme, da bi bolje razumeli svoje enačbe (tudi take, ki se tičejo družbenih sistemov, ki so bojda "svete" in v katerih bojda (kvazi)filozofi vidijo znanstveno ideologijo ).

Tvoja ugotovitev, da razumevanje ideologij ne naredi neke enačbe nič bolj razumljive je vrhunska ugotovitev vredna samega Platona.

Kvazifilozof pa spet (očitno zaradi selektivne retrogradne amnezije) pozabi, da je to bila zgolj replika na njegovo vrhunsko tezo (ki je mimogrede čista bedastoča - morda res vredna samega Platona):

"Matematik, fizik jo bo zlahka razumel (parcialne diferencialne enačbe), ampak ali bo zlahka razumel, kaj sploh pomeni ta enačba? Kakšen vpliv ima na družbene procese ta enačba, danes, tu?"

[problemi]

Napadanje slamnatega moža je kvečjemu prisotno pri kvazifilozofu, ki naklada, da je tista enačba "sveta".

Jaz sem napisal "sveta", S. Dolenc je napisal "čudežna": "Zelo poenostavljeno rečeno lahko po »čudežni enačbi« izračunamo ustrezno ceno denimo za stavni listek na konjski dirki, še preden je ta končana." (http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... apitalizem). Ga boš ti opozoril, da naj neha nakladat?

Tega seveda nihče ne pravi.

?

Seveda pa si njegovo nakladanje: "Matematik, fizik jo bo zlahka razumel (parcialne diferencialne enačbe), ampak ali bo zlahka razumel, kaj sploh pomeni ta enačba? Kakšen vpliv ima na družbene procese ta enačba, danes, tu?" pač zasluži intervencijo pred tem.

Tu gre zgolj za to, da ne razumeš kaj sem povedal.

Ti bom ponazoril in bom za primer uporabil tebe. Tvoje razumevanje se konča tukaj:

Black-Scholesova enačba:

\(\frac{\partial V}{\partial t} + \frac{1}{2} \sigma^2 S^2\frac{\partial^{2}{V}}{\partial S^2} + rS \frac{\partial V}{\partial S} -rV }=0\)

kjer je:

V - vrednost opcije
S - vrednost delnice
\(\sigma^2\) - disperzija za S

Ne bo ti težko, ker baje spominja na toplotno enačbo. Ampak sam tega ne vem.

Nekateri pa ob tem razmišljamo tudi o ideologijah. Recimo o neoliberalizmu, če sploh smemo današnjo poglavitno ideologijo imenovati tako.

In mene, da ne širim na nekatere, zelo moti tudi naslednje, kar sem prebral v članku S. Dolenca:

"Čudežno formulo, ki naj bi znala učinkovito kontrolirati tveganja, sta leta 1973 prvič objavila Fischer Black in Myron Scholes, zato se po njima imenuje Black-Scholesova enačba. Gre za parcialno diferencialno enačbo, ki spada v tako imenovano višjo matematiko, ki ni del splošne izobrazbe, ampak jo znajo praviloma uporabljati samo tehnično izobraženi znanstveniki in inženirji. Prav ta formula je med drugim povzročila, da so začele investicijske banke zaposlovati tudi tehnike in naravoslovce z doktorati, ki so vešči matematičnega modeliranja oziroma znajo reševati tudi bolj zapletene matematične probleme."

V primeru, da ne razumeš na kaj ciljam ti bom seveda to z veseljem pojasnil.

Pa poskusi poste sogovornikov brati v nekem kontekstu, ker to vlečenje posazmeznih stavkov iz konteksta ne omogoča resne debate.

P.S.

V izbi šolski kotiček vprašaj, kaj pomeni pojem ideologija, ker o le tem nimaš pojma. Dokaz: nikjer niti z besedo nisem omenil znanstveno ideologijo.

Kr neki blebebčeš.

[problemi]

ZdravaPamet, prijatelj moj, ves čas te nameravam vprašati, kaj si sploh želel reči s tistimi "nepismeni naravoslovci"?

(Naj se najprej popravim, pravilno bi moralo biti: "ZdravaPamet, prijatelj moj, ves čas te nameravam vprašati, kaj si sploh želel reči s tistimi "neizobraženi naravoslovci"?")

Ni potrebno odgovoriti, mi je povsem jasno.

"Shut up and calculate!"

[shrink]

Napadanje slamnatega moža je kvečjemu prisotno pri kvazifilozofu, ki naklada, da je tista enačba "sveta".

Jaz sem napisal "sveta", S. Dolenc je napisal "čudežna": "Zelo poenostavljeno rečeno lahko po »čudežni enačbi« izračunamo ustrezno ceno denimo za stavni listek na konjski dirki, še preden je ta končana." (http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... apitalizem). Ga boš ti opozoril, da naj neha nakladat?

Saj menda ne trdiš, da si ga citiral? A morda trdiš, da z omenjenim pridevnikom namiguje na "svete" enačbe, ki so popolnoma pravilne in držijo ob vsakih pogojih - kot je razumeti tvoje očitke glede ideologije znanosti? Seveda tega on niti približno ne trdi, saj na koncu pravi:

"Black-Scholesova enačba se tudi danes veliko uporablja, saj predstavlja v večini primerov zelo dobro orodje za nadzor tveganja, razen seveda v primerih, ko se pojavijo črni labodi. Takrat so njene napovedi nezanesljive in lahko povzročijo veliko težav. Matematičnega modeliranja borze seveda ne moremo enačiti z modeliranjem gibanja atomov ali planetov. To je zelo bridko spoznal tudi sam Isaac Newton, ko je v enem izmed prvih velikih borznih zlomov v zgodovini izgubil veliko svojih prihrankov. Takrat je menda izrekel slavni stavek: »Izračunati znam gibanja nebesnih teles, ne pa neumnosti ljudi.«"

Toliko o domnevni svetosti.

Tega seveda nihče ne pravi.

?

Beri pred tem.

Seveda pa si njegovo nakladanje: "Matematik, fizik jo bo zlahka razumel (parcialne diferencialne enačbe), ampak ali bo zlahka razumel, kaj sploh pomeni ta enačba? Kakšen vpliv ima na družbene procese ta enačba, danes, tu?" pač zasluži intervencijo pred tem.

Tu gre zgolj za to, da ne razumeš kaj sem povedal.

Ne, tu gre bolj za to, da zgolj nakladaš brez osnove.

Ti bom ponazoril in bom za primer uporabil tebe. Tvoje razumevanje se konča tukaj:

Black-Scholesova enačba:

\(\frac{\partial V}{\partial t} + \frac{1}{2} \sigma^2 S^2\frac{\partial^{2}{V}}{\partial S^2} + rS \frac{\partial V}{\partial S} -rV }=0\)

kjer je:

V - vrednost opcije
S - vrednost delnice
\(\sigma^2\) - disperzija za S

Ne bo ti težko, ker baje spominja na toplotno enačbo. Ampak sam tega ne vem.

Nekateri pa ob tem razmišljamo tudi o ideologijah. Recimo o neoliberalizmu, če sploh smemo današnjo poglavitno ideologijo imenovati tako.

Ah, ne nakladaj, ti jasno praviš:

/.../ampak ali bo zlahka razumel, kaj sploh pomeni ta enačba? Kakšen vpliv ima na družbene procese ta enačba, danes, tu?

In mene, da ne širim na nekatere, zelo moti tudi naslednje, kar sem prebral v članku S. Dolenca:

"Čudežno formulo, ki naj bi znala učinkovito kontrolirati tveganja, sta leta 1973 prvič objavila Fischer Black in Myron Scholes, zato se po njima imenuje Black-Scholesova enačba. Gre za parcialno diferencialno enačbo, ki spada v tako imenovano višjo matematiko, ki ni del splošne izobrazbe, ampak jo znajo praviloma uporabljati samo tehnično izobraženi znanstveniki in inženirji. Prav ta formula je med drugim povzročila, da so začele investicijske banke zaposlovati tudi tehnike in naravoslovce z doktorati, ki so vešči matematičnega modeliranja oziroma znajo reševati tudi bolj zapletene matematične probleme."

Ja in? Nihče ne pravi, da na ta način 100% obvladujejo tveganja (da gre za eksaktnost opisov/modelov kot pri naravoslovju). Sicer pa tudi za izračunavanje rizikov, tabel mortalitete, premij itd. zavarovalnice potrebujejo matematike.

V primeru, da ne razumeš na kaj ciljam ti bom seveda to z veseljem pojasnil.

Saj je jasno na kaj (kot vedno): na ideologijo znanosti.

Pa poskusi poste sogovornikov brati v nekem kontekstu, ker to vlečenje posazmeznih stavkov iz konteksta ne omogoča resne debate.

Ni nikaršnega branja iz konteksta; pri tebi je jasno, kam vselej pes taco moli.

P.S.

V izbi šolski kotiček vprašaj, kaj pomeni pojem ideologija, ker o le tem nimaš pojma. Dokaz: nikjer niti z besedo nisem omenil znanstveno ideologijo.

A, dej nehi no, pred tem pa:

"Vendar, obstajajo področja s katerimi se tudi ukvarja znanost in kjer je težko govoriti o pravilnosti oziroma nepravilnosti, recimo ekonomija, medicina, biotehnologije, agronomija, kjer se lahko zgodi, da četudi razumeš se lahko tvoja odločitev (čez čas) izkaže za nepravilno."

Sicer pa mi dol visi za pojme, s katerimi operirajo (kvazi)filozofi.

Kr neki blebebčeš.

Narobe: glej pred tem.

[shrink]

ZdravaPamet, prijatelj moj, ves čas te nameravam vprašati, kaj si sploh želel reči s tistimi "nepismeni naravoslovci"?

(Naj se najprej popravim, pravilno bi moralo biti: "ZdravaPamet, prijatelj moj, ves čas te nameravam vprašati, kaj si sploh želel reči s tistimi "neizobraženi naravoslovci"?")

Ni potrebno odgovoriti, mi je povsem jasno.

"Shut up and calculate!"

No, no, saj je bilo moč videti, kako se je tvoja kvazifilozofska izobrazba obnesla, ko si komentiral prispevek Aljaža Uleta - priporočam prebiranje Aljaževih odgovorov na pomisleke kvazifilozofov:

http://blog.kvarkadabra.net/2012/04/ko- ... 6212500500

[agata]

Torej Zdrava pamet- zavest je neznanstvena -kakorkoli obračaš, ravno po tvoji logiki ta enačba izpade neznanstveno, saj jo je sproducirala zavest.

[Roman]

zavest je neznanstvena

Kako to misliš?

[problemi]

Saj menda ne trdiš, da si ga citiral?

Ne zgolj to, da sem sam uporabil besedo "sveto" on pa "čudežno". Tebi hlapcu je pa tako pomebno kdo govori in ne kaj govori.

A morda trdiš, da z omenjenim pridevnikom namiguje na "svete" enačbe, ki so popolnoma pravilne in držijo ob vsakih pogojih - kot je razumeti tvoje očitke glede ideologije znanosti?

Ne! Trdim da nimaš blage veze kaj sem govoril. Te spomnim na tvoj izlet oziroma ti prikažem tvoje razmevanje humanistike na primeru Marx in zavest?

Ne, tu gre bolj za to, da zgolj nakladaš brez osnove.

Osnove? Ti mi boš govoril o osnovah.

Ah, [ne nakladaj, ti jasno praviš:
quote]/.../ampak ali bo zlahka razumel, kaj sploh pomeni ta enačba? Kakšen vpliv ima na družbene procese ta enačba, danes, tu?

Seveda pravuim jasno, še razumeti bo treba, pa bo.

Ja in? Nihče ne pravi, da na ta način 100% obvladujejo tveganja (da gre za eksaktnost opisov/modelov kot pri naravoslovju). Sicer pa tudi za izračunavanje rizikov, tabel mortalitete, premij itd. zavarovalnice potrebujejo matematike.

Kdaj boš dojel, da sama formula po sbei ni v ničmer problematična, problematična je ideologija, ki utemeljuje svojo ekonomsko politiko na podlagi (tudi) te formule. Štekaš?

Ne zastavljaš si pravilneih vprašanj, ker enostavno nisi sposoben za kaj takega. Naj omenim zgolj eno - pa ne da sem ti podčrtal - Zakaj investicijske banke zaposlujejo matematike in ne matematiki investicijskih bankirjev? Bo, šlo to razumeti? Si se vprašal na čigavi strani je znanje. Na matematikovi, seveda! Več lahko prebereš: viewtopic.php?p=44572#p44572 (plus še nakaj postov naprej).

Torej, zakaj je matematik bankirju hlapec in ne obratno?

Saj je jasno na kaj (kot vedno): na ideologijo znanosti.

To je lahko jasno zgolj tebi idiotu, ki ima probleme že izgovoriti pojem ideologija-e, kaj šele da bi ga razumel. Nobene zveze z zvezo nima moje razmišljanje v tej temi z ideologijo znanosti. (no, ni čisto tako, vendar mi je v kontesktu razmišljanja ta stvar nepomembna)

Ni nikaršnega branja iz konteksta; pri tebi je jasno, kam vselej pes taco moli.

Zgrešeno, tvoje povsem zgrešeno razmišljanje. Preberi si kaj o argumentaciji. Argumnent ne sme sloneti na napačnih predpostavkah.

Sicer pa mi dol visi za pojme, s katerimi operirajo (kvazi)filozofi.

Kaj se pol siliš v debato, kjer govorimo o teh pojmih.

No, no, saj je bilo moč videti, kako se je tvoja kvazifilozofska izobrazba obnesla, ko si komentiral prispevek Aljaža Uleta - priporočam prebiranje Aljaževih odgovorov na pomisleke kvazifilozofov:

Res je, predvsem s temi besedami te je navdušil:

"Pri zadnjem vidim pomembno vlogo splošnega družboslovja in humanistike, saj gre za zahtevne presoje o kompromisih med, na primer, enakopravnostjo ter učinkovitostjo, kratko- in dolgoročno uspešnostjo, itd. Pojmu učinkovitosti se ekonomska teorija posveča med drugim zato, ker je, za razliko od pojmov kot so pravičnost ali enakopravnost, dobro definiran, ter zato ker je še veliko napredka pri povečevanju učinkovitosti na način, ki vsem koristi (za primer: netrajno izkoriščanje skupnih virov, kot so ribolovna območja, onesnaževanje, itd)."

In pa odziv kvazifilozofov:

@kren: "Me prav zanima kakšna je ta 'dobra definiranost' pojma učinkovitosti."
@problemi: "Kako ste pa "zadovoljstvo" enega in drugega ovrednotili? "Učinkovitost", "konkurenčnost", "napredek", vse to so čisti ideološki pojmi."
@M. Ule: "Razdelitev je učinkovita kadar ne moremo povečati zadovoljstva enega, ne da bi zmanjšali zadovoljstvo drugega. Poraba virov v proizvodnji je učinkovita kadar z njimi proizvajamo proizvode v razmerju, ki je enako razmerju v povpraševanju potrošnikov. Proizvodnja je družbeno učinkovita kadar so vsi zunanji učinki na družbo in okolje (npr. onesnaževanje) vključeni v ceno proizvodov. "

Lahko pa mi ti in Ule pojasnita, kako vrednotita "zadovoljstvo posameznika".

[shrink]

Saj menda ne trdiš, da si ga citiral?

Ne zgolj to, da sem sam uporabil besedo "sveto" on pa "čudežno". Tebi hlapcu je pa tako pomebno kdo govori in ne kaj govori.

Hah, on s to besedo ne očita znanosti ideološkosti; za razliko od kvazifilozofa, ki z besedo "sveto" prav to.

A morda trdiš, da z omenjenim pridevnikom namiguje na "svete" enačbe, ki so popolnoma pravilne in držijo ob vsakih pogojih - kot je razumeti tvoje očitke glede ideologije znanosti?

Ne! Trdim da nimaš blage veze kaj sem govoril. Te spomnim na tvoj izlet oziroma ti prikažem tvoje razmevanje humanistike na primeru Marx in zavest?

To je kvečjemu dokaz za to, da tebi ni nič jasno: sploh se nisem opredelil do Marxovega pogleda na zavest; za to, kaj si kvazifilozof misli, pa mi "dol visi".

Ne, tu gre bolj za to, da zgolj nakladaš brez osnove.

Osnove? Ti mi boš govoril o osnovah.

Kvazifilozofu, ki se sprašuje, ali naravoslovci pravilno dojemajo lastne enačbe, je treba govoriti to in še marsikaj zraven.

Ah, [ne nakladaj, ti jasno praviš:
quote]/.../ampak ali bo zlahka razumel, kaj sploh pomeni ta enačba? Kakšen vpliv ima na družbene procese ta enačba, danes, tu?

Seveda pravuim jasno, še razumeti bo treba, pa bo.

Razumevanje domnevnih ideologij ne naredi omenjene enačbe nič bolj razumljive (drugič).

Ja in? Nihče ne pravi, da na ta način 100% obvladujejo tveganja (da gre za eksaktnost opisov/modelov kot pri naravoslovju). Sicer pa tudi za izračunavanje rizikov, tabel mortalitete, premij itd. zavarovalnice potrebujejo matematike.

Kdaj boš dojel, da sama formula po sbei ni v ničmer problematična, problematična je ideologija, ki utemeljuje svojo ekonomsko politiko na podlagi (tudi) te formule. Štekaš?

Da je karkoli problematičnega v zvezi s to formulo, je zgolj mnenje kvazifilozofov: to je vse, kar je treba štekati.

Ne zastavljaš si pravilneih vprašanj, ker enostavno nisi sposoben za kaj takega.

Ja, seveda: tako kot v temi o padanju ptičev, ko se je kvazifilozof vsajal v stilu: "čemu takšna spraševanja", ki so zanj očitno napačna.

Naj omenim zgolj eno - pa ne da sem ti podčrtal - Zakaj investicijske banke zaposlujejo matematike in ne matematiki investicijskih bankirjev? Bo, šlo to razumeti? Si se vprašal na čigavi strani je znanje. Na matematikovi, seveda! Več lahko prebereš: viewtopic.php?p=44572#p44572 (plus še nakaj postov naprej).

Torej, zakaj je matematik bankirju hlapec in ne obratno?

Čisto kvazifilozofsko nakladanje: to je isto, kot da bi se spraševal, zakaj trgovke pri najboljšem sosedu ne zaposlujejo njihovega direktorja.

Saj je jasno na kaj (kot vedno): na ideologijo znanosti.

To je lahko jasno zgolj tebi idiotu, ki ima probleme že izgovoriti pojem ideologija-e, kaj šele da bi ga razumel. Nobene zveze z zvezo nima moje razmišljanje v tej temi z ideologijo znanosti. (no, ni čisto tako, vendar mi je v kontesktu razmišljanja ta stvar nepomembna)

Idiotsko je izgovarjanje kvazifilozofa, ki najprej naklada o znanosti znotraj ekonomije, medicine itd., ki po njegovem mnenju lahko vodi do napačnega razumevanja in posledic, kasneje pa začne nakladati o ideologiji.

Ni nikaršnega branja iz konteksta; pri tebi je jasno, kam vselej pes taco moli.

Zgrešeno, tvoje povsem zgrešeno razmišljanje. Preberi si kaj o argumentaciji. Argumnent ne sme sloneti na napačnih predpostavkah.

Le oglej si zgoraj svojo (napačno) predpostavko.

Sicer pa mi dol visi za pojme, s katerimi operirajo (kvazi)filozofi.

Kaj se pol siliš v debato, kjer govorimo o teh pojmih.

Kdo že govori? Ah, seveda: zgolj kvazifilozof.

In seveda bom vselej komentiral zgrešene predstave kvazifilozofov o znanosti, pa če jim je to prav, ali ne.

No, no, saj je bilo moč videti, kako se je tvoja kvazifilozofska izobrazba obnesla, ko si komentiral prispevek Aljaža Uleta - priporočam prebiranje Aljaževih odgovorov na pomisleke kvazifilozofov:

Res je, predvsem s temi besedami te je navdušil:

"Pri zadnjem vidim pomembno vlogo splošnega družboslovja in humanistike, saj gre za zahtevne presoje o kompromisih med, na primer, enakopravnostjo ter učinkovitostjo, kratko- in dolgoročno uspešnostjo, itd. Pojmu učinkovitosti se ekonomska teorija posveča med drugim zato, ker je, za razliko od pojmov kot so pravičnost ali enakopravnost, dobro definiran, ter zato ker je še veliko napredka pri povečevanju učinkovitosti na način, ki vsem koristi (za primer: netrajno izkoriščanje skupnih virov, kot so ribolovna območja, onesnaževanje, itd)."

Narobe, navdušil me je predvsem s tem:

Meni je tudi neverjetno naše slepo zaupanje teorijam, ki nikoli niso bile ekperimentalno dokazane, pa tu ne govorim o "metafizičnih" teorijah ... kjer imamo vedno opravka z več pomeni, interpretacijami ... govorimo o teoriji, ki sebe enači, pa verjetno ne bom pretiraval, kar s fiziko.

Včasih sta bili pozitivna in normativna vloga ekonomistov bolj zamegljeni. Ekonomska teorija je bila formalna veda, ki je iz nepreverjenih predpostavk o racionalnem vedenju ljudi in podjetij matematično izpeljala navodila za organizacijo gospodarstva. Sistematično preverjanje predpostavk ni bilo možno do razvoja računalniških laboratorijev in teorije so se preverjale na celotnem gospodarstvu. Ker je delanje poskusov na celotnih družbah nemogoče in neetično (čeprav se marsikateri politik tu ne bi strinjal), je tako še vedno na nekaterih področjih ekonomike. Na drugih pa se ekonomska teorija sedaj zanaša na sistematično zbiranje podatkov v laboratoriju ali na terenu. Teorijam, ki so tako empirično preverjene, ni potrebno "slepo zaupati", tiste ki temeljijo samo na nepreverjenih predpostavkah (klasični ekonomski modeli), pa so res bolj hipoteze kot teorije.

Toliko o slepem zaupanju.

In pa odziv kvazifilozofov:

@kren: "Me prav zanima kakšna je ta 'dobra definiranost' pojma učinkovitosti."
@problemi: "Kako ste pa "zadovoljstvo" enega in drugega ovrednotili? "Učinkovitost", "konkurenčnost", "napredek", vse to so čisti ideološki pojmi."
@M. Ule: "Razdelitev je učinkovita kadar ne moremo povečati zadovoljstva enega, ne da bi zmanjšali zadovoljstvo drugega. Poraba virov v proizvodnji je učinkovita kadar z njimi proizvajamo proizvode v razmerju, ki je enako razmerju v povpraševanju potrošnikov. Proizvodnja je družbeno učinkovita kadar so vsi zunanji učinki na družbo in okolje (npr. onesnaževanje) vključeni v ceno proizvodov. "

Lahko pa mi ti in Ule pojasnita, kako vrednotita "zadovoljstvo posameznika".

Kar vprašaj ga, da ti pojasni.

[ZdravaPamet]

Torej Zdrava pamet- zavest je neznanstvena -kakorkoli obračaš, ravno po tvoji logiki ta enačba izpade neznanstveno, saj jo je sproducirala zavest.

Niti ne. Ampak v enačbo za mirovno energijo ne moreš vstavljati zavesti, kar koli že to je. Enačba je zveza med fizikalnimi količinami. S količinami opisujemo stanje narave. Kako naj zavest vpliva na stanje narave?
V končni fazi je vse, kar obstaja, znanstveno, saj je naravno.

[Rock]

Kaj je pa to, nedeljski pravnik:

Zaznavam kot določeno podcenjevanje -ne sodi druge po lastni slabi samopodobi.

?
Spet zate značilna kontradiktornost?
Kaj sedaj: boš diplomiral iz RKC vsebin, ali ne?
Sicer pa si kar preberi tekst prof. Cerarja: boš zvedel vse o "napakah" tebi ljubih različic prava oz. kakšno blato čislaš.

Ubogi kvazinaravoslovec, zopet si popolnoma zablodil.

[shrink]

Kaj je pa to, nedeljski pravnik:

Zaznavam kot določeno podcenjevanje -ne sodi druge po lastni slabi samopodobi.

?
Spet zate značilna kontradiktornost?
Kaj sedaj: boš diplomiral iz RKC vsebin, ali ne?
Sicer pa si kar preberi tekst prof. Cerarja: boš zvedel vse o "napakah" tebi ljubih različic prava oz. kakšno blato čislaš.

Ubogi kvazinaravoslovec, zopet si popolnoma zablodil.

Zabloda je zgolj pri amaterskem pravniku (ki se še vedno ne zaveda, da je zgolj sam kvazi), ki pač ne razume pravega prava in pravih pravnikov.

Kak namig o mentorju? Ima morda naziv monsignor?

[Rock]

Zabloda je zgolj pri amaterskem pravniku (ki se še vedno ne zaveda, da je zgolj sam kvazi), ki pač ne razume pravega prava in pravih pravnikov.

Kak namig o mentorju? Ima morda naziv monsignor?

Opusti svoje standardne fiksne ideje.

[shrink]

Zabloda je zgolj pri amaterskem pravniku (ki se še vedno ne zaveda, da je zgolj sam kvazi), ki pač ne razume pravega prava in pravih pravnikov.

Kak namig o mentorju? Ima morda naziv monsignor?

Opusti svoje standardne fiksne ideje.

Ideje, ki v zvezi s tabo držijo kot pribite.

V zvezi z vprašanji pa naj uporabim tvojo pravno logiko: "Če je sum izkazan, je to dovolj".

[Rock]

Ideje, ki v zvezi s tabo držijo kot pribite.

V zvezi z vprašanji pa naj uporabim tvojo pravno logiko: "Če je sum izkazan, je to dovolj".

Kvazinaravoslovec hoče celo ideje materializirati. (Nič presenetljivega.)

Glede drugega stavka pa manjka razlog za analogijo. (Nič presenetljivega.)