vojko napisal/-a: Bargo napisal/-a:Ne vem če bo držalo.
Definicija: Izjava je vsak stavek, ki je bodisi pravilen (resničen) bodisi nepravilen (lažen,neresničen).
Sledi, da je vsaka izjava predpostavka, ki ji je mogoče določiti ali pravilnost ali nepravilnost. Če bi želel postavljati samo resnične izjave, potem bi moral vsako izjavo, ki bi jo ti poimenoval premisa, izkustveno preveriti in ugotoviti njeno pravilnost. S tem bi se nujno moral ukvarjati z vsebino in na koncu te čaka izjava: "Bog je nič." , primerneje bi bilo: "Bog je ."
SSKJ:
premísa -e ž (i)
1. trditev, iz katere sledi določen zaključek:
2. publ. osnovno načelo, vodilo
Tudi SSKJ ne govori nič o (ne)pravilnosti trditve.
Tudi sam sem konzultiral FRAN. Poudarek je bil
'v tem kontekstu'. Gre za specifični kontekst, kjer se mi zdi, da splošen semantičen pomen malo odstopa od tega, ki je izključno logično-kavzalen.
Ne dam pa roke v ogenj, saj to je tvoj teren ...
Bolje, da ne daš roke v ogenj, bi se opekel.
vojko napisal/-a:bargo napisal/-a:Nova vaja zate:
Ali je izjava 1: "Avtor te izjave: 'svečano izjavljam, da nisem ateist.' je božje delo." pravilna ali nepravilna?
Nepravilna, ker gre za
kondicialni stavek, preizkus pa pokaže, da pogoj ni izpolnjen ('je božje delo').
Saj ne gre za pogojno izjavo. Drugače povedano.
Obstaja avtor in sicer takšen, ki je izjavil 'svečano izjavljam, da nisem ateist' in ta avtor je božje delo." Vidiš, "je božje delo" ni pogoj, temveč trditev. Avtor pa dokazljivo obstaja in je torej določljiv.
Skratka,
"Vojko je božje delo" tokrat še na drug način.
vojko napisal/-a: Bargo napisal/-a:
Ali je izjava 2 "Rezultat naslednjega meta poštene kocke bo 5." pravilna ali nepravilna?
Neodločeno. Rezultata namreč ne moremo predvideti, lahko se pa zgodi.
Hm. Mislim, da se ti preveč ukvarjaš z vsebino, poglej definicijo
IZJAVE ki pravi, da je pomembno samo ali obstaja možnost, da nedvoumno ugotoviš/določiš (ne)pravilnost/(ne)resničnost izjave ali tega ne moreš. Torej, še enkrat: Ali je izjava 2 pravilna ali nepravilna, glede na definicijo?
vojko napisal/-a: Bargo napisal/-a:
Mislim, da ne. Izjava "Zakon gravitacije je zakon.", je klasična prireditev, zakon je pridevnik, torej lastnost gravitacije, "je zakon", pa pove, da je leva stran element množice Zakon. Izjavi "Rdeča hiša." ali "Hiša je rdeča.", sta ekvivalentni, v obeh primerih hiša gre v množico Rdeča.
Videl si lahko, da sem dodal , vendar program bi verjetno znal rešiti ta zaplet, med objektom in lastnostmi objekta.
Termin 'zakon' ima v obeh primerih popolnoma drugačno semantično vsebino. Pri (pravnem) zakonu gre seveda za delo človeškega uma (tako tudi definiramo pravne akte), pri naravnih zakonih pa gre za nespremenljive, zunanje zakone, ki jih lahko spoznamo, ne moremo jih pa spreminjati (razen, če nismo slučajno božanstvo
rockovega verovanja).
Saj, lahko si izmisliš še kakšen nov pomen za zakon, celo več njih, sploh ni pomembno, saj vsebina ni pomembna, pomembna je forma.
vojko napisal/-a:
Tvoje stalno nanašanje na neko izmišljeno entiteto ima tole formalno strukturo:
1. Ali je bog vsemogočen in nam je usoda vnaprej določena, ali pa imamo ljudje svobodno voljo.
To ni izjava v skladu z definicijo, ker vprašalni stavki, "
Ali je bog vsemogočen?" ne ustrezajo pogojem definicije.
vojko napisal/-a:
2. Bog je vsemogočen.
Prav.
vojko napisal/-a:
3. Ergo, svobodna volja ne obstaja.
Narobe. Spet vera.
Popravim: (Bog je vsemogočen in nam je usoda vnaprej določena) ali pa imamo ljudje svobodno voljo.
Forma: 1. (p in q) ali s
Bog je vsemogočen in (nam je usoda vnaprej določena ali pa imamo ljudje svobodno voljo.)
2. p in (q ali s)
vojko napisal/-a:
Kaj pa tale izjava, specialisti za informatiko in logiko:
Če je ta stavek pravilen, ima Madžarska morje.
Gre za pravilno ali napačno izjavo?
p: Ta stavek je pravilen.
q: Madžarska ima morje.
Forma: p -> q. Torej, "
pravilnost stavka" je
zadostni pogoj, da
ima Madžarska morje ali drugače, "Madžarska ima morje" je
potreben pogoj za pravilnost stavka.
"Ta stavek" bi lahko bila neka nova izjava, recimo "Madžarska nima morja", potem ne p-> p in več ni izjava po definiciji:
Če "Madžarska nima morja" je pravilen, ima Madžarska morje.
Lahko pa je ta stavek, recimo "Madžarska ima morje", potem p->p in izjava je pravilna, rezultat je false, "ne p" je true.
Lahko pa je "ta stavek" mišljena kar celotna izjava sama potem po definiciji ni več izjava.