Roman napisal/-a:Rock napisal/-a:Če človek ni svoboden, so pravna pravila odveč (tudi kaz. pravo seveda).
Pravo se tiče politične svobode (in jo seveda omejuje), ne osebne.
Od kod si pa vzel to bizarno in napačno idejo ? (V 2. poglavju Ustave RS je vrsta členov, ki se direktno tičejo raznih aspektov človekove svobode: osebne, politične, mišljenjske, itd.)
Konec koncev pa lahko sam poveš, kako razumeš svobodo (in zakaj da človek nima svobodne volje).
-------------------
Prava svoboda bi bila, če bi lahko počeli karkoli, in nas pri tem ne bi nič omejevalo ali kaznovalo
Se strinjaš, da bi bil omejen najmanj z enako svobodo sočloveka?
V resnici pa ne moremo kršiti naravnih zakonov, ni priporočljivo kršiti politične zakone
Gre za več kot priporočilo. Človek je tudi 'zoon politikon'.
nazadnje se moramo držati kulturnih zakonov, da ne izpademo čudaki, iztirjenci, neprilagojenci. In celo, če se obrnemo navznoter, v svoj notranji svet, nismo gospodarji svojih nagonov,
Glede nagonov velja morda za živali.
ne misli, kaj šele podzavesti.
Človek lahko delno vpliva na avtonomno živčevje, na misli pa sploh. (Se pa strinjam, da je 'moderna vzgoja' napačno usmerjena.)
Denimo, da imam pred seboj dve možnosti na izbiro. Običajno bomo poskusili uganiti, od katere izbire je največ koristi ali najmanj škode. Nobenega razloga ni, da bi se odločili za slabšo izbiro. Tu torej nismo svobodni.
Človek se lahko odloči za smrt (kamikaze, islamski terorist-samomorilec, vojak-prostovoljec se odloči za akcijo, budistični menih se zažge, dr. J. Rugelj se je odločil za samomor s stradanjem [v Avstriji], [običajen] samomor). Dalje, po 6.4.1941 se je kdo odločil za 'partizane', 'domobrance', za Nemce, za nevtralnost, za vojno dobičkarstvo. - Pa tudi, če je kriterij subjektiven: če bi oseba vedela za dodatno okoliščino, bi se morda odločila povsem drugače. Če je kriterij objektiven: oseba morda nima potrebnega znanja; a če bi ga imela, bi se odločila drugače. - Človek je torej (zelo) svoboden. - Toda tudi če o nesvobodi govoriš zato, ker vsaka subjektivna zaznava determinira odločitev, je človek še vedno svoboden: mogel bi ravnati drugače. (Zato je država/oblast zelo zainteresirana za šolstvo.)
Izbira je povzročena ali naključna, v nobenem primeru ni svobodna.
Tudi naključje je povzročeno (o tem sva že razpravljala, in se nisva zedinila).
Primer tvoje kolegice kadilke naravnost kaže na nesvobodo. Poiskati je samo treba razloge, zaradi katerih je začela kaditi in zakaj se je vse razvijalo, kot se pač je.
Glede kajenja je m. delovna hipoteza, da je isto kot alkoholizem (pitje je posledica, ne vzrok). M. kolegica je po naravi zelo racionalna. Marsikdo bi si rekel, da ni dokazov za škodljivost kajenja (ne na splošno, ne v njegovem primeru), kadil bi naprej, zdravil bi se (če bi se sploh) simptomatsko. - Najmanj, kar lahko na koncu rečemo: človek ima svobodno izbiro.
Vse opisano je položeno v stvarstvo (yin-yang).
----------------
Ni stvarnika, vesolje ni stvarstvo.
Vesolje (materija/energija) je od vekomaj?
Naravni zakon ni v vesolje položen, ampak je nastal hkrati z vesoljem. Nič drugega.
Kaj meniš z 'naravnim zakonom'? - Napisal si "nastal", torej vesolje ni od vekomaj, temveč je nastalo, ni pa bilo ustvarjeno? V čem je razlika med nastati-ustvariti?
Fatalizem ni nasledek teorije, da ni svobode.
---------------
Očitno ne želiš veljati za fatalista.
----------------
Od kot ti tak sklep? Čisto vseeno mi je, ali me ima kdo za fatalista. V usodo ne verjamem.
-----------------
Ampak ne glede na to, utemelji svojo trditev.
----------------
Prav. Razlikovati je treba med determiniranostjo in usojenostjo. Pod usodo se razume vnaprej pripravljen načrt, program, potek dogajanja, ki ga je nekdo pripravil. V marsikateri legendi ali zgodbi je opisan upor proti napovedani usodi, ki bi lahko celo vseboval določeno mero svobode (če bi ta obstajala), a pripelje do neizogibnega konca.
Kaj je bistvo mogočne determiniranosti, da se razlikuje od usode?