Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:Evklid je v Elementih zapisal: "Točka je tisto kar nima delov."
Hvala za muzejski podatek. Evklid je bil genij, vendar se danes elementi drugače pišejo. Bolj pomembno od tega, da točka ima delov, je, da točka nima razsežnosti.
Tako ja, veš, nisem hotel navesti tebe iz lokalnega prostora, sem šel raje k viru. Bistvo najine debate je, da točka nima razsežnosti in ko dve brez razsežni točki izgubiš, je videti, kot da nisi izgubil ničesar, kar je zelo varljivo.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Kje sem predlagal štetje kot TA proces?
Tako sem te razumel. Pogosto te narobe ali sploh ne razumem. Torej mi razloži ta proces.
Mislim da bo veliko lažje, če ti meni razložiš dogodek. Torej kaj je dogodek?
Roman napisal/-a:
Jaz vem, da se ne da. No, verjetno sem te spet kaj narobe razumel.
ZaGotovo.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Kako pride, da je voda tekoča, če je sestavljena iz molekul?
Zakaj pa naj bi molekule vode motile tekočnost?
Ker molekule vode ohlajajo in sicer tako, da absorbirajo energijo, na primer, tekoče železo ohlajamo z vodo, ki pa je sestavljena iz molekul vode. Samo to je že menjava predmeta, kot zadnje čase navajaš TI.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Koliko molekul vode zadošča, da lahko opazimo tekočnost?
Misliš s prostim očesom, z mikroskopom, kako drugače?
Daj no, kakšno resolucijo vida pa imaš TI? Če vidiš molekule vode s prostim očesom, jih pač preštej, takoj, ko boš ugotovil, da je stvar že tekoča, javi njih število.
Ali pa greva na začetek:
Bargo: Kaj valuje pri valovanju?
Roman: Pri katerem valovanju? Pri vodnem valovanju valuje voda.
Bargo: Dobro, naj te za začetek vprašam: "Kako pride, da je voda tekoča, če je sestavljena iz molekul?" Koliko molekul vode zadošča, da lahko opazimo tekočnost?
Kako nastane voda? Kako nastane molekula? Ali ima molekula lastnost tekočnost?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Kdo pa pravi, da morajo točke biti, da bi sestavljale? Spomni se na 3D tiskalnik, ki kreira ravno na podlagi točk.
Spet sprememba predmeta.
Zakaj? Kaj je bil predmet, da ugotavljaš spremembo predmeta? Ali pa, kaj je spremenilo predmet, da si opazil razliko?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Ne nisem jaz določil, pri preslikavi bi se naj ohranila začetna celota in dejstvo je, da sta vsaj dve točki konkretno izločeni, ker tebe pač ne moti, mene očitno moti.
Prazne marnje. Pri preslikavi uporabljava pol krožnice. Motita te dve točki, ne moti pa te neskončno mnogo točk druge polovice krožnice? Smešno.
Daj no Roman, seveda ni to smešno: "ne moti pa te neskončno mnogo točk druge polovice krožnice?". Smešno je, ker je druga polovica pol krožnice izključena zaradi zahteve po bijektivnosti preslikave, razen,
skrajnih dve točk pol krožnice, ki sta izključeni z namenom. Vidiš, točno in natanko si izbral, da bi izključil in tako ohranil vero.
Albert se reži in sliši se, kot da bi omenjal bogove in njih želje.
Vojko, kot pozoren bralec, pravi temu, "izbiranje češenj", a ne?
Pozoren bralec lahko sedaj uvidi trikotnik?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Posledica tega motečega dejstva je tvoj zaključek, da je polmer lahko celo poljuben, samo, da je večji od 0, kar pa je neverjetno moteče.
Nihče te ne sili v matematiko.
Od kod ti to? Seveda ne, svobodna volja.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
To namreč pomeni, da je celotna dolžina realne osi, ki je neskončno dolga, enakovredno predstavljena na neskončno majhni dolžini ...
Ne gre za neskončno majhno dolžino. Od kod si jo vendar privlekel?
Iz kompozituma, realna os, polkrožnica, daljica (odprta), realna os !! Pravokotna projekcija polkrožnice na realno os, kar je daljica! in tvoja trditev, da velja za vse pol krožnice z r>0. Torej, tako majhen r kolikor želiš, kar pa je (nes)končno majhno, a ne?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Joj, joj, Roman, saj točke nisi dal na premico, TOČKE sestavljajo premico, ko si izbral/določil točko si razdelil premico. Vidiš, dejansko deliš z izbiranjem, a ne?
Zdaj pa se greš
pikolovca na zgrešen način.
Postrežem še s
črvino?
Lepo, me veseli.
Samo ne pikolovca, temveč
točko lovca in ker gre za dve točki, ki sta še različni po vrhu, bi po Evklidu sledilo, da jih je lahko neskončno, vidiš, tole je
potencial.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Torej, zaenkrat še velja, da energije ne moreš uničiti, ne ustvariti, torej, če potegneva paralelo, je mogoče videti, da si uničil dve točki iz začetne realne osi, kar pa je zame že hudičevo moteče.
Paralela ni umestna, poleg tega obeh točk nisem uničil, še vedno sta tam, le k preslikavi ne sodita.
BRAVO, odlično, končno, kot praviš: "
še vedno sta tam, le k preslikavi ne sodita", torej, preslikava je bijektivna vendar ne ohranja CELOTE, kar odpira vprašanje, KAKO gre to skupaj z definicijo bijektivne preslikave? Katera je sploh začetna množica iz katere se preslikuje?
No, Roman!?
Naj ti malce pomaga zgodovina.
Nitka iz Ime našega SONCA
Bargo: Vendar, če smo pozorni je prvo pravilo OBSTAJA, a ne?
Roman: Primer prosim. Katero pravilo obstaja? Zamenjuješ vzroke s posledicami.
Bargo: Moč je preslikava, ki slika iz množice A na množico B.
Roman: Pri čemer je A poljubna, B pa ne. Tole poglej: http://en.wikipedia.org/wiki/Cardinal_numbers
Bargo: Vsekakor B ne more biti poljubna. Vprašanje je ali je samo ena ali jih je lahko več?
Nitka iz Čudeži in znanost
Roman: Legitimna so vsa vprašanja, vprašanje pa je, ali so tudi smiselna. Samonanašanje je vedno sporno. Neskončna regresija v filozofiji ni ravno zaželena.
Rock: Jaz sem Barga razumel, da je povprašal, na podlagi česa si definiral 'kriterij', in kako boš dokazal, da tvoja definicija ni arbitrarna, ampak utemeljena.
Bargo: Odlično, ROCK.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Evklid pravi, "Če eno dolžino lahko nanesemo na drugo, sta ti dve dolžini enaki"
Mešaš pojme.
Tvoja ugotovitev mi žal ne zadošča, niti me ne zadovoljuje, moral jo boš pojasniti, če želiš ohraniti svoje zadovoljstvo.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
... ti trdiš, da gre za bijektivno preslikavo med pol krožnico in celotno realno osjo in da krajne točke polkrožnice pač lahko izpustiš brez posledic ...
Ne, tega jaz ne trdim. Ravno zaradi bijektivnosti ti dve točki ne sodita k preslikavi. Se namreč ne preslikata na realno os.
OPA, opaziti je mogoče, da spreminjaš stališče.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
JAZ ti pokažem, da potem posledično obstaja tudi bijektivna preslikava med daljico na realni osi in realno osjo ...
Kar sem jaz kazal tebi, boš zdaj ti kazal meni? Hudo. Seveda obstaja bijektivna preslikava med realno osjo in katerokoli daljico na njej, brez robnih točka, kajpak.
Seveda, JAZ kažem tebi! Zakaj se sprašuješ? Ja za božjo voljo, Roman, ker kar TI pišeš, JAZ razumem, TI ne dojemaš, razumeš mojega pisanja, kar seveda ni tvoj problem.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
... sledi da lahko enolično nanašamo neskončno dolžino na končno dolžino in če upoštevamo Evklida, sta dolžini enaki, kar pa je nespametno. QED.
Zakaj vendar tako nespametno sprašuješ Evklida? In če bi ga že zares vprašal, bi ti modrec povedal, da zna daljice krajšati in daljšati. Tvoj QED ne drži.
O pa drži, še kako drži, drži kot
PATTEX.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Seveda, vidiš številsko os, ki je lahko predstavljena kot premica, sva po tvojem predlogu, bijektivno preslikala na poljubno daljico dolžine 2r, pri čemer mora veljati samo, da je r>0 in ostali sta še dve krajni točki, ki pa sta imeli nekoč(pred preslikavo) svojo sliko na številski premici, kako je to mogoče?
Aha, torej ne o razdeljevanju. Prav. Ni res, da zadošča pogoj r>0. Potreben je še en pogoj: daljica je odprta.
Seveda, ker tvoja podana preslikava ne doseže krajnih točk daljice zato pa potrebuješ še pogoj "daljica je odprta." vendar pravokotna projekcija te iste pol krožnice na realno so, kreira daljico, ki je tudi bijektivna preslikava med pol krožnico in daljico, ne potrebuje tega tvojega dodatnega pogoja, kaj ne?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Skrčko, kot bi dejal leo, te je ognjevito podpiral, kako bi le zamudil takšno priložnost, če pa se tako skrči neskončno velika dolžina na neskončno majhno dolžino, jupi jej in če še pokrajšaš ostane neskončnost sama.
Skrajni čas je, da pustiš matematiko pri miru. Samo škoduje ti.
Naj te ne skrbi. Saj veš, ljudje smo veliko manj racionalni, kot pa racionalno razlagamo.