Vsakdo, ki se loti nekega dela, posebno če se ga loti sam, naredi napake: to je kaos.
Človek je še na začetku neke večje pustolovščine in kakor začetnik, greši.
Vse strmi k izboljšanju, k estetiki, k popravljanju napak.
Razloži množici, ki je pojmu 'energija' dala več obrazov kakor Bogu.Res je. Kdor ima pet minut časa, si izmisli drugačen pomen te besede. Aristotel je energijo definiral z dejanskostjo oziroma dejavnostjo, fizika jo razume kot možnost opravljanja dela (delo pa je premagovanje sile na poti). Mislim, da bi se bilo dobro držati fizikalne definicije.Pojem energija ima preveč pomenov, tako večkrat tudi beseda Bog.
To bi raje vprašal živali, saj so nastale prej kakor človek.Ni nujno. Bog je mišljen kot nematerialno bitje, torej potrebuje za nastanek um, ne pa materialnega roditelja. In takoj ko se je v pračloveku um dovolj razvil, si je privoščil ustvarjanje božanstev. Ti so mu potem iz hvaležnosti neizprosno zavladali in ima z njimi same težave.
Trditev, da Bog je mišljen kakor nematerialno bitje
pa je primerljiva s trditvijo, da je hermafrodit - glej 'slenk'.
Logika:Vidiš kako tvoj um ustvarja nesmisle?Vidim raje Boginjo in Boga, ki sta ustvarjala in se danes zbudita v vseh nas, živih in mrtvih.
začetni nematerialni entiteti sta ustvarili pogoje za uživanje. Ustvarjene so bile entitete materialnosti. Nekatere stalno materialne (atomi), nekatere nestalno (živali, rastline).
Polno uživanje te dogodivščine bi si začetni entiteti jamčili z vstopom v materialnost: tako je nastal človek.
Vsak človek je del Boga in Boginje, ki se konstantno pojavljata v neskončnost....
Od trenutka tvorbe smo (obstajamo), med življenjem materialno, po smrti nematerialno.
Je nelogično?
Čudno bi bilo, če ne bi obstajali.Obstajajo tudi taki?Upam, da nisi med tistimi, ki mislijo da se je Bog oplodil sam....