Seveda sem rekel, da nekdo dobi in tako tudi je, ker sodelovanje v igri je edini pogoj za zadetek in če ni sodelujočih v igri potem tudi igre ne more biti, a ne?Roman napisal/-a: ↑9.5.2018 7:58Ne norčuj se. Rekel si, da nekdo dobi, in jaz sem ti razložil, da to ni nujno res. Po drugi strani pa je seveda res, da nekdo vedno dobi, namreč prireditelj.
To nima nobene zveze s tem, da nekdo dobi ali pa ne.sam veš, da ni važno ali izbiraš nove številke na vsako žrebanje ali pa staviš trajno na eno kombinacijo.
Ne, se ne norčujem in seveda sem že sodeloval tudi v igri lota.Roman napisal/-a:Se spet norčuješ? Še nisi nikoli igral lota?Bravo, mi ne samo da sami pišemo srečke
Iz igralcev statistov smo postali že skoraj režiserji. No vsaj mislimo tako, da smo prireditelji, dejansko smo pa zadetek in to je neke vrste napredek, kaj ne?Roman napisal/-a:Kaj je bravega pri tem?tudi prirejamo že loterijo.
Ne vem in nimam tega namena, ker gre za resne teme.Roman napisal/-a:Misliš, da si duhovit?Mogoče je to iz navade, ko smo pa produkt loterije.
Vernik že vsekakor, ker smo vsi verniki z eno razliko, da se eni tega zavedamo eni pa očitno še ne.Roman napisal/-a:Dobro. Ampak ker svojega skepticizma z ničemer ne utemeljuješ, si pač še vedno vernik. Argumenti, ki bi omajali tvojo vero, te seveda ne zanimajo, oziroma se na njih odzivaš na tak ali drugačen sprenevedav način. Namen pač posvečuje sredstva.Skeptik, ki ne verjame v loterijsko teorijo.
Tako menimo, pač glede na trenutni model, ki smo ga sestavili. Dobro delovanje tega v modelu in v praksi nas lahko sicer prepriča, da je razlika medRoman napisal/-a:Pravila (kakor jim ti rečeš) so realni svet, ki je poleg materije še prostorčas.KAKO pravila v realnem svetu
modelom in svetom majhna, zmeraj manjša in vendar so tako vseskozi mislil, a ne? Kar spomni se na zgodbo Philipp von Jolly in Max Planck.
Ribica Čudeži in znanost
Max: ... Da es im ganzen Weltall weder eine intelligente noch ewige abstrakte Kraft gibt - es ist der Menschheit nie gelungen, das heiß ersehnte Perpetuum mobile (das aus sich selbst Bewegte) zu finden - so müssen wir hinter dieser Kraft bewußten, intelligenten Geist annehmen.
Dieser Geist ist der Urgrund der Materie, nicht die sichtbare, aber vergängliche Materie ist das Reale, Wahre, Wirkliche (der Boden), denn diese Materie bestünde, wie wir es gesehen haben, ohne diesen Geist überhaupt nicht, sondern der unsichtbare, unsterbliche Geist ist das Wahre. - Da es aber Geist an sich nicht geben kann, und jeder Geist einem Wesen zugehört, so müssen wir zwingend Geist-Wesen annehmen. ...
Vojko: Koliko plačaš?
Bargo: Sam prevod bo že plačilo, saj ga vendar ne prevajaš zame.
Kompleksna števila, imaginarni del zate ni primer! Prav, videti je, da se je potrdilo. hm.Roman napisal/-a:Pravzaprav mi ni treba, saj mi nisi navedel nobenega protiprimera.Raje se ti osredotoči na zagovor svoje trdtive: "Model nikoli ni pred tistim, česar model je."
Nitka 2015 Čudeži in znanost
Bargo: Tam, kjer opustiš števila, se matematika komaj začne.
Roman: Pretiravaš.
Še zmeraj tako misliš?
Iz te naše zgodovine spoznavanja pravil je mogoče prebrati tudi zgodbo o korenu iz 2, ki je človeka stala celo življenja. Tale koren iz -1 je potem videti kar napredek, a ne? Descartes se reži, ko je iz številske premice nastala imaginarna ravnina.Roman napisal/-a:Posveti se malo zgodovini matematike. Začni s štetjem in merjenjem. Če ti kaj ne bo jasno, pokliči.ker X^2 = -1 je iz rešitve kar naekrat postal model in iz modela izostren pogled na realnost. KAKO?
Vojko slediš ali spet gledaš skozi okno?
No, v tem omejenem kontekstu se bere drugače in vendar tudi vrane štejejo, da sploh ne omenjam bakterij, in če tako potem je tale stik med konkretnim in abstraktnim veliko globji kot morda predvidevaš TI.Roman napisal/-a:Prav nobenega. Nakazal sem ti stik konkretnega z abstraktnim. Kateri nivo naj bi po tvojem preskočil?Uh, si pa preskočil nekaj nivojev!Roman napisal/-a:Štetje in merjenje sta prehod s konkretnega (realnost, dejanskost, praksa) v abstraktno (pojmovni svet, teorija).
Ja, tudi tako lahko dojameš. Zmes izgubiš zavest in znajdeš se povsem drugje in potem skok nazaj v zavest in ...Roman napisal/-a:Pesniško izraženo nerazumevanje povedanega.Temu se pa reče kvantni skok!
Vzorec je v nas in tako pride vera iz nas.Roman napisal/-a:Tudi vzorec ni kar tako priplaval po zraku.Seveda niso, uvidena so bila v vzrocu!Roman napisal/-a:No, tudi imaginarna števila niso kar tako priplavala po zraku.
Ni kraljevske poti do vere, bi dejal Bargo po Evklidu.Roman napisal/-a:Ne vem. Ti skušaš vstopiti pri zadnjih vratih.Pa saj sem ti povedal, da se matematika začne komaj v abstraktnosti, kaj ne?
Werner nazdravlja in pravi, da slika pipe ni pipa in tako pride, da lahko spiješ tudi do dna. Vojko, vidiš, ne pomaga niti to.
hm. Opusti definicije. Definicije so stvar dogovora, a ne? Kako pride, da so definicije stvar dogovora?Roman napisal/-a:Tako definiraš stvarnika? Hudo.Tisti ki ga ni in vendar zmeraj je.
Model omejuje domišljijo z namenom, a ne? Neomejena domišljija ni kreativna, ker pozablja na lastne omejitve.Roman napisal/-a:To se bere, kakor da je samo moj model omejen. Ampak daj, primerjaj nekaj modelov med seboj, recimo Ptolemajevega s Kopernikovim in tega s Hubblovim. Opaziš razlike v omejenosti? Trditi, da je nek (vsak) model omejen, je posploševanje, ki je izgubilo smisel.Vidš, to je bila posledica tvojega modela, pogleda na svet iz sveta in ta pogled je po definiciji omejen.
Recimo, če tako praviš.Roman napisal/-a:Spraševal sem te vendar po modelu. Ja svetov je več, vsak človek ima svojega, ampak zunanji svet je en sam. In vsi ti svetovi so resnični. Tisto, kar je sporno, so interpretacije, ki se odvijajo v notranjih svetovih. Razlikovanje med dejanskostjo in realnostjo ni potrebno niti ni smiselno.Pa saj že veš, dejanskost ni realnost in svetov je več.
V rigidnem modelu enega sveta je to problem, ki se ga je potrebno zavedati. Drugače pa veš, spet si mi narisal nasmeh na ustnice.Roman napisal/-a:Kaj imaš proti resnici?Saj nisva spet pri resnici, kaj ne?
No, gre lažje, veliko lažje, brez skakanja, zvezno.Roman napisal/-a:Potem pač to ni zate.samo se mi vrti, ker moram kar naprej skakati po teh plasteh
To je sicer mogoče in vendar ...Roman napisal/-a:Ne. Če so izdelek človeškega uma, še ne pomeni, da so arbitrarne.Plasti so arbitrarne, si to hotel povedati?
Pa saj si TI tako poenostavil z razdvajanjem in sedaj se čudiš preprostemu svetu, ki se ti nazaj sestavi. Prostor prežema oboje, kaj ne?Roman napisal/-a:Aha, krožnik razdeli svet na juho, ki je v njem in na vse drugo, kar ni v njem. Sveta preproščina.Torej ga razdeli na to, kar menimo da poznamo in na nepoznano, ki pa je predvidevano.
V jeziku, s katerim se skokoma približujeva, neke vrste točkovana konvergenca.Roman napisal/-a:Spet se zmikaš. V čem vidiš napredek. Ali vprašanje ni bilo jasno?Saj veš kako pravi Vojko in tudi TI, misli še niso dokazi tako, da ...Roman napisal/-a:No, povej, v čem vidiš napredek.
Ja, popravili smo definicijo, ker je svet eden in tako pride, da je kemijsko nedeljiv. Uvedli nivo in se spustili nižje v iskanju odgovora, kaj v notranjosti drži svet skupaj. Človek bi dejal, da iščemo dokaz za idejo o nedeljivosti in celoti, ki je takšna kot je.Roman napisal/-a:Pretiravaš. Demokritov atom je še vedno nedeljiv. In to, da znamo razcepiti atom, ne opravičuje enačenja dejanskosti z resničnostjo.Aja, zato pa atomos, atom nedeljivi
Ha, ha, ta je spet posrečena. Roman: "Nekateri deli so bistveni, drugi ne." to delitev si ti uvedel in sedaj bi naj jaz tekmoval po tvojih pravilih, posrečeno, ni kaj.Roman napisal/-a:Ja koga pa. Ti praviš, da v procesor vgrajujejo nebistvene dele. Hic Rhodus.Mene sprašuješ
No vidiš, saj ti gre. Lahko pa razstavljamo svet, vse kar je, na plasti, kaj ne?Roman napisal/-a:Ne norčuje se spet. Ko bom jaz razstavil procesor, bo izgubil svojo bistveno lastnost, namreč specifično funkcionalnost. In ne bom ga mogel sestaviti nazaj.razstavi ga
Samo, če predhodno natanko veš kaj vse so bile njegove funkcionalnosti, saj celota brez enega dela ni celota.Roman napisal/-a:Pa je. Še kako. En sam bit neha delujovati, pa je cel procesor fuč.Kaj so niti ni pomembno
Nitka Čudeži in znanost
osf: Pogača brez ene drobtinice je nepopolna.
Vsekakor in brez sodelovanja ni delovanja, a ne?Roman napisal/-a:Delovanje je bistvena lastnost procesorja.kaj ne deluje tudi ne tako, da ...
Ja pride iz navade, vesolje, svet, realnost, je homogeno in so plasti, vsaj tako praviš TI.Roman napisal/-a:Vidiš, saj ti gre. Le to ne vem, zakaj pri homogeni torti govoriš o različnih plasteh.Recimo, če je torta homogena, če tudi je sestavljena iz različnih plasti, bo sladkoba kosa enaka sladkobi torte, kaj ne?
Vse in nobenega, ker me ne zanimajo, zanima me rezultat delovanja in ta je znotraj tega konteksta neverjetno previdljiv.Roman napisal/-a:Misliš resno? Kateri elektron pa imaš pod konntrolo?Karkoli jih poganja imamo mi to pod kontrolo
In te vprašam, koliko plasti je v teh transformacijah, ki nama omogočajo komunikacijo na daljavo?
hm.
Nitka iz Medzvezdna potovanja
Rock: E-ova filozofija je rudimetarna. (Sc., neka [zamotana] entiteta se more in mora obrazložiti tako, da se postopno razbija na vedno manj zahtevne dele; toda zadnjega dela po definiciji ni moč več razstaviti. - E. je to isto misel nakazal s citatom, ki ga navajaš.)
Bargo: To kar navajaš tukaj, je eden od algoritmov v informatiki "deli in vladaj", ki deluje samo, če vnaprej poznaš izstopne pogoje ali pa vnaprej omejiš število nivojev oz. vejitev, kot si storil ti, s predpostavko, "toda zadnjega dela po definiciji ni moč več razstaviti". Zadnji del, si DEFINIRAL, še preden si začel deliti, posledično je algoritem tudi že okvirjen. Vidiš posledice?
Hugh Laurie - Saint James Infirmary (Let Them Talk, A Celebration of New Orleans Blues)