bargo napisal/-a: ↑15.4.2021 20:08
Torej, ali sva dobila hitrost v enačbo za silo trenja ali ne?
Ne. Pri poskusu za trenje (ko recimo z vzmetjo (dinamometrom) vlečemo neko telo po podlagi in merimo silo) se izkaže, da je sila trenja (to silo merimo z dinamometrom) odvisna od koeficienta trenja in od normalne sile
\(F_n\) (sila pravokotna na podlago), ni pa odvisna od hitrosti, s katero vlečemo telo. In na formuli za trenje se to natančno izraža.
Za konkretni primer velja, da se hitrost kroglice spreminja
Govorila sva o trenju.
Roman napisal/-a:Ne moreš neke količine iz enega pojava kar tako zamenjati s količino iz nekega drugega pojava.
Verjetno res ne
Gotovo ne, saj dobiš ven neumnost.
še posebej to velja, če količine nimajo enake enote mere.
Tudi, če imajo enake. Tako kot si ti v formulo za trenje vstavil drugi Newtonov zakon (enote so iste), bi lahko vstavil silo vzgona. V obeh primerih dobiš neumnost.
Roman napisal/-a:Ne vem, katere energije imaš v mislih.
Začetna energija obeh kroglic je potencialna energija
Prav.
in na koncu je kinetična
To velja pri prostem padu, obe kroglici padata sočasno in imata na koncu (kjerkoli to že je) enako hitrost. V najinem poskusu pa na koncu ni samo kinetična energija
\(W_k=\frac{1}{2}mv^2\). Ohranja se vsota vseh energij. Ne vem, zakaj ti to ne gre.
Roman napisal/-a:Vsota vseh energij se ohranja, posamezne energije se pretvarjajo ena v drugo.
Tako je, torej
\(W_p=W_k\).
Ne. To bi morda veljalo, če ne bi bilo trenja in se kroglici ne bi vrteli/kotalili.
V preizkusu pa prva kroglica pride hitreje na cilj kot druga kroglica in še daljšo pot opravi in zato se mora gibati hitreje od druge kroglice. Se strinjaš?
Saj se, v povprečju. Ampak zanimivo je, da ti poskus, ki ne potrjuje tvoje teorije, ne da misliti, da je morda s tvojo teorijo nekaj narobe. Vera je res čudna stvar.
Gravitacije je posledica mase
Ja.
če zanemarimo mase kroglic
Ne moreš, potem ni gravitacije. Saj si vendar Newtona prav navedel.
potem obstaja točka/področje, kjer je gravitacija enaka nič
Ja, če misliš na rezultanto vseh gravitacijskih sil v poskusu.
Včasih temu rečemo masno središče, kaj ne?
Recimo, čeprav je tudi med središčema Zemlje in Lune točka, kjer se Zemljina privlačnost izenači z Lunino in je tam rezultanta nič, pa ta točka ni v nobenem središču.
Roman napisal/-a:In deluje še potem, ko telesi trčita (zanemarim odbijanje) ...
Kompliciraš, ko uvajaš trke, ki sploh niso potrebni v tej najini debati.
Če bi natančno prebral, bi videl, da sem trke zanemaril, ne uvedel.
Roman napisal/-a:povedano drugače, prostor tam ni ukrivljen.
Narobe.
Nisi povedal zakaj je narobe!
Dobro, če si predstavljava, da eno telo ukrivlja prostor v eno smer, drugo pa v nasprotno smer, potem nekje vmes res obstaja točka, kjer prostor ni ukrivljen. Torej umikam besedo "narobe".
Nenazadnje gravitacijo lahko izničiš s centrifugalno silo, a ne?
In zakaj tam prostor ne bi bil ukrivljen?
Roman napisal/-a:Mirovanje je tako kot gibanje relativno, v nobenem primeru pa nedoločljivo.
Narobe, Heisenberg pušča pozdrave.
Saj sem vedel, da mi boš postregel Heisenberga. Najprej razlikuj med nedoločljivostjo in nedoločenostjo. Kvantna mehanika govori o slednji. In drugič, v najinem poskusu nastopajo makroskopska telesa, kvantni pojavi pa so zanemarljivi.
Vidiš, gravitacija na mednarodni vesoljski postaji JE in se kljub temu kroglici ne bi gibali po klančini, kaj ne?
Da ne? Postaja ima maso, kroglici imata maso, deluje privlačnost, torej se kroglici prav lepo pokotalita, le hitrosti so drugačne. Zadeva celo ne potrebuje postaje, saj ima že klančina svojo maso.