Rock napisal/-a: Res mi ni jasno, kaj te muči.
Res želim rešiti nek problem.
Problema sploh ni oz. problem zgolj vidiš sam.
Rock napisal/-a:Če noče Mohamed h gori, se gora odpravi k njemu.
Glede SSKJ, to je odlična stvar (za številčno mali narod Slovencev), ampak za trenutek ga ne absolutiziraj:
upoštevaj, da je človeško, motiti se (tudi v "znanosti" nekaj velja le do nasprotnega dokaza - nato se mora mukotrpna empirija ponoviti - do naslednjega takega dogodka /kar je dovolj logično: temelji znanstvenih disciplin namreč še zdaleč niso aksiomi, ampak zgolj bolj ali manj verjetne podmene/, oziroma, sploh se znanost zelo hitro ustavi /kajti hitro pride do meje, prek katere ne more: A. Comte, oče moderne znanosti, je znanost cenil, se je pa zavedal njenih meja; danes človeka ne zanima le, kako je bilo ob prapoku - ali če je sploh bil in če ni boljša kaka druga "teorija" - in ali je "čas" in "prostor" nastal hkrati z "materijo", pa kakšna je bila razvojna pot od neandaertalca do homo sapiensa, pa ali je bila prej kura ali jajce, pa ali se naše vesolje širi ali krči - ampak tudi, kaj je bilo pred prapokom //stališče, da se je vse začelo s prapokom, je pomilovanja vredno//, in zakaj sploh vesolje obstaja, in ali ima obstoj človeka kak smisel, in ali je tak smisel mogoče ugotoviti, in ali so taka vprašanja sploh smiselna/), smatraj SSKJ samo za eno pomagalo, ki je podvrženo kritiki - na koncu ostane človek vedno sam in mora sam dati odgovor (in zanj odgovarjati).
Če to ni svojevrstno nakladanje... Kakšno zvezo ima to s strokovnim pomenom besed? Kako se lahko strokovnjaki motijo o pomenu nekega termina, ki so ga sami definirali? Definicij ni treba dokazovati: so postavljene in pika. In kakšno zvezo ima spraševanje po smislu s pomenom termina? Za SSKJ pa sem ti že večkrat rekel, da v terminološkem smislu ni merodajen. In enkrat za vselej: odgovore na vprašanja o terminih določene stroke lahko da samo strokovnjak dotične stroke in nihče drug. Kapish?
Rock napisal/-a:Dalje, če bi človek skušal rešiti kak filološki problem, bi pogledal v SSKJ, pa v kako starejšo verzijo, pa v kritične prispevke, pa v german. slovnico, pa v romansko, ..., skratka, pregledal bi vse obstoječe svetovno znanje - in vse to bi bile zgolj oporne točke za miselni izdelek tega človeka o nekem takem filološkem problemu.
Še enkrat: strokovnjaki sami določajo pomen terminov v svoji stroki in to ni nikakršen filološki problem. Filologi - če hočejo - lahko iz ustrezne terminologije črpajo strokovne pomene besed. Nikakor pa filologi nimajo pravice krojenja/določanja strokovnih pomenov, ker do tega enostavno niso upravičeni.
Rock napisal/-a:Dalje, ker najbrž ne obstaja neka resnična stvar na svetu, ki bi ne bila "povezana", bi se moral filolog nujno povezati tudi z drugimi disciplinami (no, vsaj poskušal bi).
Povezave lahko obstajajo, ali pa tudi ne. Naj recimo navedem primer iz fizike delcev: 'čudni kvark'. 'Čudnost' v tem terminu nima nobene zveze s katerim koli pomenom ali etimologijo te besede. Fiziki so ta pridevnik izbrali čisto v duhu pesniške svobode; filologi se lahko postavijo na trepalnice, a povezave ne bodo našli.
Rock napisal/-a:Šele tak interdisc. pristop bi imel neko težo - a oni, zgoraj omenjeni človek, ki bi podal svojo oceno: to bi bila njegova ocena (za katero bi on imel zasluge ali za katero bi on doživel kritiko - drugi znanstveniki, ki so sicer sine qua non, so v tej luči le njegova pomagala, ki se jih posluži le v toliko, kolikor so zanj prepričljiva /strokovne latovščine še matični strokovnjak ne ljubi, kaj šele drugi/).
Zadrti filologi lahko razglabljajo o pomenu 'čudnosti', 'čara', 'resnice' in 'lepote' kvarkov in dajejo ocene, kakršne si želijo, a stroke (v tem primeru: fizike) takšne ugotovitve ne bodo ganile, saj so bili ti pridevniki povsem poljubno izbrani.
Sicer pa sem že povedal: filologi nimajo pravice interpretiranja (ali še huje: določanja) strokovnih pomenov besedam, saj je to domena stroke. Lahko jih zgolj povzemajo. Kakršnokoli spraševanje o prepričljivosti teh pomenov je torej a priori nesmiselno.
Tvoja trditev, da "strokovne latovščine še matični strokovnjak ne ljubi" pa je popolnoma nesmiselna. Ne samo, da jo ljubi, celo ponosen je nanjo. In tega mu ne more odvzeti noben še tako zadrt jezikoslovec.
Rock napisal/-a:Gornji uvod lahko tudi preskočiš.
Niti približno, saj si v njem natrosil toliko cvetk, da je bil komentar neobhoden.
Rock napisal/-a:Problem je dokaj enostaven, ga bom ponovil:
Če imamo 2 plašča, plavega in rdečega: plavega lahko nosita 2 otroka (če sta npr. dvojčka), seveda ob različnem času.
To bi bila ilustracija za "istost".
Ker sta plašča različnih barv, ne moreta biti identična. Drži?
Če pa sta različnih barv, v ostalem pa enaka (velikost, blago, način izdelave, ...), se lahko reče, da sta enaka (in da nista identična)?
Gre za vsakdanji jezik, za katerega je upravičena raba pomenov navedenih v SSKJ. Po SSKJ sta 'enak' in 'identičen' sopomenki.
Rock napisal/-a:Kaj pa "podobnost"? (Sprejel sem tvoje pojasnilo, da je sličnost le zastarela beseda za podobnost.)
Pomen za besedo 'podoben' se po SSKJ razlikuje od pomena besede 'enak' oz. 'identičen'.
Rock napisal/-a:Če smatraš, da je vprašanje splošno, in da si ti strokovni specialist - morda imaš naslov kakega foruma, ki se peča s takimi logično-aplikativnimi zadevami?
Tu sploh ne gre za logiko, ampak enostavno za rabo SSKJ (ker gre za vsakdanji jezik). Iz geselskih člankov v SSKJ pa lahko vsak kolikor toliko pismen človek ugotovi, kakšne so pomenske stične točke ali pomenske razlike za posamezne besede. Matematika za vsakdanjo rabo prav nič ne koristi, saj ima za te besede lastne (strokovne) pomene, ki se lahko od vsakdanjih/knjižnih razlikujejo. To sem povedal že takoj na začetku, ampak očitno ni zaleglo.