Perpetuum Mobile
Perpetuum Mobile
Perpetuum mobile(v nadaljevanju Pe.Mo.) je poskus, ki je buril duhove med znanstveniki v preteklosti. Izdelava stroja, ki bi iz nič dal nekaj se je vednomer izkazala kot nemogoča. Vsi poskusi, so se slej ali prej ustavili.
Tako je francoska akademija znanosti leta 1775 sklenila, da ne bo več obravnavala tovrstnih načrtov. Utemeljitev je bila sledeča: »Raziskovanje te vrste… so uničila več kot ena družino in v številnih primerih so tehniki, ki bi sicer lahko veliko dosegli, zapravili svoj denar, svoj čas in svojega duha.«
Sledilo je spoznanje, da ni mogoče dobiti »nekaj za nič«, do energijskega zakona. Tako so zaprli navidezno knjigo Pe.Mo. in jo postavili v prašni kot.
Resda so se nekateri kasneje še vedno podali v to delo, vendar neuspešno. Pojavili so se le prevaranti, ki so hoteli pretentati znanost, a so njihove zanke bile slej kot prej odkrite.
V spodnjem delu sem podal nekaj misli slavnih ljudi, kaj so si mislili o Pe.Mo:
Leonardo de Vinci: »Oh, zagovorniki Pe.Mo., koliko podobnih neuspešnih načrtov ste si zamislili! Pojdite in se pridružite tistimi ki želijo narediti zlato.« (15.stol.)
CH. Huygens: »Če gravitacijo spravi v gibanje več uteži, se skupno težišče vseh uteži kot celote ne more dvigniti višje od kraja, na katerem je bilo na začetku gibanja… Če bi načrtovalci novih strojev, ki so si zamanj prizadevali izdelati Pe.Mo., poznali ta izrek, bi zlahka uvideli svojo zmoto in razumeli, da je stvar v mehaniki popolnoma nemogoča.« (1673 leta)
G.Holton: »Neka druga oblika energijskega zakona je posebno zanimiva: to je trditev, da Pe.Mo. ni mogoč. To da se je nenehnim neuspešnim prizadevanjem, da bi naredili tak stroj. Spomnimo se, da je bil ta načrt zares popularen več stoletij. Prizadevanje – tudi nekaterih največjih umov – ni bilo nič bolj nerazumljivo kot prejšnje enako brezplodno iskanje kamna modrijanov in je odražalo skrbi vse bolj k strogem usmerjanju civilizacije. Poleg tega je kazalo najbrž tudi na najbolj človeško izmed vseh teženj: dobiti nekaj za nič. Nemožnost Pe.Mo. je sama postala fizikalna resničnost, ena iz niza tako imenovanih izrekov o nemožnosti, ki so močno vplivali na fizikalno znanost.« (1953 leta)
Odstraniti Pe.Mo. iz glave znanstvenikov je več kot očitna. Da so »veliki ljudje« nasprotovali neki nemogoči razlagi je npr. za leto 1500 oz 1800 sprejemljivo in jasno, zaradi takratnega poznavanja znanosti. Za leto 2000 oz. 21. stol. pa ne.
Se spomnite kako so včasih spoštovano branili misel, da bi nekakšen vlak dosegel večjo hitrost od 40 km/h? Ali pa misel, da nekaj kar je težjega od zraka ne more leteti? Če bi te modrijane postavili v naš sodobni čas, bi se pošteno ugriznili v jezik. Isto velja tudi za druge znenstvene smeri, za katere je včasih veljalo kot nemogoče oz. znanstvena fantastika, je danes potrjeno kot mogočna resničnost.
Tako bi v ta krog mogočnosti rad postavil Pe.Mo.. To so sanje vsakega človeka, da bi ustvaril nekaj, kar bi delovalo v prid človeštvu. Da bi obrisali prah s stare knjige in začeli pisati o mogočnosti nemogočega.
Vprašamo se lahko, kdo je podal energijo vesolju, da se je ta začel širiti? Kdo je dal moč naravi, da je ustvarila to, kar sedaj vidimo, poslušamo in se dotikamo.
Mogoče tega stroja ne bi smeli delati v tem prostoru, ampak v nekem brezzračnem prostoru, kjer bi lahko poleg senzacionalnega odkritja Pe.Mo. dobili tudi odgovor o resničnem nastanku vesolju?
Če velja verjeti tistim ki pravijo da se Pe.Mo. ne da narediti, potem to pomeni, da se bo nekega dne vse vesolje sesedlo skupaj, da bo vsega konec. In tisto končno stanje bo čakalo na ponovni vzgon, da se bo lahko zopet začelo brezmejno širiti in vzbujati upanje živim bitjim, o nemogoči neskončnosti.
Kaj si vi mislite o "Perpetuum Mobile"?
Vsaka odgovor zaželjen!
Tako je francoska akademija znanosti leta 1775 sklenila, da ne bo več obravnavala tovrstnih načrtov. Utemeljitev je bila sledeča: »Raziskovanje te vrste… so uničila več kot ena družino in v številnih primerih so tehniki, ki bi sicer lahko veliko dosegli, zapravili svoj denar, svoj čas in svojega duha.«
Sledilo je spoznanje, da ni mogoče dobiti »nekaj za nič«, do energijskega zakona. Tako so zaprli navidezno knjigo Pe.Mo. in jo postavili v prašni kot.
Resda so se nekateri kasneje še vedno podali v to delo, vendar neuspešno. Pojavili so se le prevaranti, ki so hoteli pretentati znanost, a so njihove zanke bile slej kot prej odkrite.
V spodnjem delu sem podal nekaj misli slavnih ljudi, kaj so si mislili o Pe.Mo:
Leonardo de Vinci: »Oh, zagovorniki Pe.Mo., koliko podobnih neuspešnih načrtov ste si zamislili! Pojdite in se pridružite tistimi ki želijo narediti zlato.« (15.stol.)
CH. Huygens: »Če gravitacijo spravi v gibanje več uteži, se skupno težišče vseh uteži kot celote ne more dvigniti višje od kraja, na katerem je bilo na začetku gibanja… Če bi načrtovalci novih strojev, ki so si zamanj prizadevali izdelati Pe.Mo., poznali ta izrek, bi zlahka uvideli svojo zmoto in razumeli, da je stvar v mehaniki popolnoma nemogoča.« (1673 leta)
G.Holton: »Neka druga oblika energijskega zakona je posebno zanimiva: to je trditev, da Pe.Mo. ni mogoč. To da se je nenehnim neuspešnim prizadevanjem, da bi naredili tak stroj. Spomnimo se, da je bil ta načrt zares popularen več stoletij. Prizadevanje – tudi nekaterih največjih umov – ni bilo nič bolj nerazumljivo kot prejšnje enako brezplodno iskanje kamna modrijanov in je odražalo skrbi vse bolj k strogem usmerjanju civilizacije. Poleg tega je kazalo najbrž tudi na najbolj človeško izmed vseh teženj: dobiti nekaj za nič. Nemožnost Pe.Mo. je sama postala fizikalna resničnost, ena iz niza tako imenovanih izrekov o nemožnosti, ki so močno vplivali na fizikalno znanost.« (1953 leta)
Odstraniti Pe.Mo. iz glave znanstvenikov je več kot očitna. Da so »veliki ljudje« nasprotovali neki nemogoči razlagi je npr. za leto 1500 oz 1800 sprejemljivo in jasno, zaradi takratnega poznavanja znanosti. Za leto 2000 oz. 21. stol. pa ne.
Se spomnite kako so včasih spoštovano branili misel, da bi nekakšen vlak dosegel večjo hitrost od 40 km/h? Ali pa misel, da nekaj kar je težjega od zraka ne more leteti? Če bi te modrijane postavili v naš sodobni čas, bi se pošteno ugriznili v jezik. Isto velja tudi za druge znenstvene smeri, za katere je včasih veljalo kot nemogoče oz. znanstvena fantastika, je danes potrjeno kot mogočna resničnost.
Tako bi v ta krog mogočnosti rad postavil Pe.Mo.. To so sanje vsakega človeka, da bi ustvaril nekaj, kar bi delovalo v prid človeštvu. Da bi obrisali prah s stare knjige in začeli pisati o mogočnosti nemogočega.
Vprašamo se lahko, kdo je podal energijo vesolju, da se je ta začel širiti? Kdo je dal moč naravi, da je ustvarila to, kar sedaj vidimo, poslušamo in se dotikamo.
Mogoče tega stroja ne bi smeli delati v tem prostoru, ampak v nekem brezzračnem prostoru, kjer bi lahko poleg senzacionalnega odkritja Pe.Mo. dobili tudi odgovor o resničnem nastanku vesolju?
Če velja verjeti tistim ki pravijo da se Pe.Mo. ne da narediti, potem to pomeni, da se bo nekega dne vse vesolje sesedlo skupaj, da bo vsega konec. In tisto končno stanje bo čakalo na ponovni vzgon, da se bo lahko zopet začelo brezmejno širiti in vzbujati upanje živim bitjim, o nemogoči neskončnosti.
Kaj si vi mislite o "Perpetuum Mobile"?
Vsaka odgovor zaželjen!
Povezovati Veliki pok in Perpetuum mobile se mi ne zdi smiselno. Teorija velikega poka namreč ne trdi, da je vesolje nastalo iz NIČ, temveč to, da se je začelo kot zelo majhna, vroča in gosta zmes materije in energije. Slednje pa nikakor ne moremo jemati kot NIČ.Če velja verjeti tistim ki pravijo da se Pe.Mo. ne da narediti, potem to pomeni, da se bo nekega dne vse vesolje sesedlo skupaj, da bo vsega konec. In tisto končno stanje bo čakalo na ponovni vzgon, da se bo lahko zopet začelo brezmejno širiti in vzbujati upanje živim bitjim, o nemogoči neskončnosti.
Sam Perpetuum mobile pa je globoko skregan s temeljnim opisom Narave, kakor ga danes poznamo.
Bo že držalo, da dvomljivcev v fizikalne zakone nikoli ne zmanjka.
To je že rahlo filozofsko vprašanje.Če bi natančno prebral mojo objavo bi videl da sem napisal "lahko da se to v prihodnosti spremeni",kar v prenesenem pomenu pomeni da še ne razpolagamo z tako tehnologijo.Lahko da v takih pogojih kot na začetku vesolja lahko nastane iz nič nič.Vendar ne razpolagamo s tako tehnologijo da bi lahko ustvarili takšne razmere.cycko napisal/-a:iz česa pa j pol vesolje ???
Shrink, sprašujem te:"Kako veš da je vesolje začelo nastajati iz majhne, vroče in goste zmesi materije in energije?"Teorija velikega poka namreč ne trdi, da je vesolje nastalo iz NIČ, temveč to, da se je začelo kot zelo majhna, vroča in gosta zmes materije in energije.
Od kod je pa potem prišla ta zmes in od kod ji energija?
Naj ti povem, da niti slavni "Stephen Hawking" ne ve prvilnega odgovora. Soji za raznim teorijam, katere nadvse uspešno dokazuje. Vse pa ne pomeni da ima prav.
Mislim da samo vprašanje nekakšnega Pe.Mo. sodi v isto vrsto kot pa samo vprašanje o nastanku vesola.
Vem da se iz nič ne da narediti nič, kajti veliko dela bi morali vložiti v samo napravo ki bi poganjala v neskončnost. Se pravi da tisti "nič" nebi bil več nič ampak bi bil že nekaj.
Prav tako je sama beseda neskončnost skoraj nemogoča-zaradi raznih zunanjih vplivov ter same okolice.
Misel da bi naredili napravo, ki bi dala nekaj za nič, je mišljena bolj v prenesenem pomenu.
Bistvo Pe.Mo. je, da bi po izgradnji delovala 98% v našo prid, mi bi pa vlagali le 2% energije(oz. kakor bi pač bila naprava zasnovana).
Sicer sem to napisal že v enem drugem postu, vendar vseeno:Shrink, sprašujem te:"Kako veš da je vesolje začelo nastajati iz majhne, vroče in goste zmesi materije in energije?"
Od kod je pa potem prišla ta zmes in od kod ji energija?
Citiram A. Slosarja:
"Ko vas na naslednji zabavi ob koktejlih nekdo pobara: 'Pa saj veliki pok ni čisto zaresen, ampak zgolj neka teorija?', mu kar lepo povejte:
1. Olberjev paradoks pravi, da vesolje ne more biti neskončno, statično in homogeno, saj je noč temna.
2. Ekspanzija distribucije galaksij, ki jo je odkril Hubble, mnogi po njem pa potrdili.
3. Prasevanje z izjemno konsistentnim spektrom črnega telesa in fluktuacijami, ki jih veliki pok odlično razloži.
4. Prvinska nukleosinteza, ki edina razloži pogostost lahkih elementov.
5. Starost vesolja, ki je enakega reda velikosti kot najstarejše zvezdne kopice v naši galaksiji.
Vsaka alternativna kozmološka teorija se mora soočati s temi opažanji."
Vsaka teorija je dobra, dokler je v skladu z opažanji in daje preverljive napovedi. Edina kozmološka teorija, ki je na splošno sprejeta, je "Veliki pok". Seveda sama teorija ne razlaga, ZAKAJ se je tako zgodilo, temveč samo KAKO. In večina fizikalnih teorij je takšnih.Naj ti povem, da niti slavni "Stephen Hawking" ne ve prvilnega odgovora. Soji za raznim teorijam, katere nadvse uspešno dokazuje. Vse pa ne pomeni da ima prav.
V znanosti pa je v splošnem tako, da ni nič absolutnega. In verjemi, tudi Hawking tega ne misli. Ravno nasprotno: Je zelo samokritičen.
Saj sem že rekel: Nekateri pač verjamejo v stvari, ki jih nihče ne priznava. Isto je s preseganjem svetlobne hitrosti, doseganjem absolutne ničle in ne nazadnje s Perpetuum Mobile.Mislim da samo vprašanje nekakšnega Pe.Mo. sodi v isto vrsto kot pa samo vprašanje o nastanku vesola.
Sam menim, da vesolje ni nastalo iz nič.
To mi ni čisto razumljivo, zato ne bom komentiral.Vem da se iz nič ne da narediti nič, kajti veliko dela bi morali vložiti v samo napravo ki bi poganjala v neskončnost. Se pravi da tisti "nič" nebi bil več nič ampak bi bil že nekaj.
Prav tako je sama beseda neskončnost skoraj nemogoča-zaradi raznih zunanjih vplivov ter same okolice.
Hm, ja razumem: naprava, ki bi imela izkoristek preko 100 %. To ni samo "prenesen pomen", to je (v skladu z dandanašnjim videnjem narave) brez pomena.Misel da bi naredili napravo, ki bi dala nekaj za nič, je mišljena bolj v prenesenem pomenu.
Bistvo Pe.Mo. je, da bi po izgradnji delovala 98% v našo prid, mi bi pa vlagali le 2% energije(oz. kakor bi pač bila naprava zasnovana).
Naj zgolj omenim..
Ni Perpetuum mobile samo naprava, ki ima izkoristek večji od 100%.
Tudi naprava, ki ima izkoristek enak 100% se smatra za Perpetuum mobile.
Ali pa recimo naprava, ki bi črpala energio iz nekega prostora in je hkrati tudi sama del tega prostora. Torej okolica naprave se bi ohlajala notranjost naprave pa segrevala.
Lep večer še naprej želim..
Ni Perpetuum mobile samo naprava, ki ima izkoristek večji od 100%.
Tudi naprava, ki ima izkoristek enak 100% se smatra za Perpetuum mobile.
Ali pa recimo naprava, ki bi črpala energio iz nekega prostora in je hkrati tudi sama del tega prostora. Torej okolica naprave se bi ohlajala notranjost naprave pa segrevala.
Lep večer še naprej želim..
Seveda, poznamo več vrst Perpetuum Mobile:GJ napisal/-a:Naj zgolj omenim..
Ni Perpetuum mobile samo naprava, ki ima izkoristek večji od 100%.
Tudi naprava, ki ima izkoristek enak 100% se smatra za Perpetuum mobile.
Ali pa recimo naprava, ki bi črpala energio iz nekega prostora in je hkrati tudi sama del tega prostora. Torej okolica naprave se bi ohlajala notranjost naprave pa segrevala.
1. vrste, 2. vrste, pa še kakšen bi še našel...
O.K. mal se dotaknimo še možnosti o prehajanju med dimenzijami.
Če je to mogoče, potem vse dimenzije tvorijo neko celoto (to je vesolje, saj vesolje ni samo ena dimezija, ampak so vse dimenzije skupaj vesolje) znano je tudi to, da so fizikalni zakoni v nekaterih dimenzijah drugačni. Torej je mogoče, da v neki dimeziji zakon o ohranjanju mase in energije ne velja.
Tole je bilo mal čudn, ampak tole je malo boljše:
Recimo da je nekaj bilo, je in še bo. Mi smo v sedanjosti in recimo da pe. mo. ni mogoč. Kaj če je to ''nekaj'' prišlo iz prihodnosti (ne še nehat brat). Ker sem nek slišu (in to si nism zmislu), da se čas ne giblje le v eno smer (od začetka do konca), ampak tudi nazaj, levo, desno, gor in dol (nekako kot prostor). In če je ''nekaj'' prišlo iz prihodnosti k nam, ker se je čas premikal nazaj, se boste vprašali kako pa je ''nekaj'' prišlo v prihodnost. Preprosto, tu je že iz preteklosti v katero je prišlo iz prihodnosti in tako naprej se vrtimo v krogu... In če je čas res (oprostite izrazu) tridimenzionalen, potem smo ravnokar odkovorili na vprašanje od kje je vse kar obstaja, VES ČAS JE ŽE TU!
Ko takole pomislemo se nam zdi da je vse skupaj moralo nastati iz nekega ''niča'' ampak temu ni tako saj je že ves čas tu! Vedno nekaj je, nikoli ni nič, vse se ohranja. O tem bi se dalo še filozofirati ampak...
Jst čakam na argumente. Pa premislte mal u tem.
Če je to mogoče, potem vse dimenzije tvorijo neko celoto (to je vesolje, saj vesolje ni samo ena dimezija, ampak so vse dimenzije skupaj vesolje) znano je tudi to, da so fizikalni zakoni v nekaterih dimenzijah drugačni. Torej je mogoče, da v neki dimeziji zakon o ohranjanju mase in energije ne velja.
Tole je bilo mal čudn, ampak tole je malo boljše:
Recimo da je nekaj bilo, je in še bo. Mi smo v sedanjosti in recimo da pe. mo. ni mogoč. Kaj če je to ''nekaj'' prišlo iz prihodnosti (ne še nehat brat). Ker sem nek slišu (in to si nism zmislu), da se čas ne giblje le v eno smer (od začetka do konca), ampak tudi nazaj, levo, desno, gor in dol (nekako kot prostor). In če je ''nekaj'' prišlo iz prihodnosti k nam, ker se je čas premikal nazaj, se boste vprašali kako pa je ''nekaj'' prišlo v prihodnost. Preprosto, tu je že iz preteklosti v katero je prišlo iz prihodnosti in tako naprej se vrtimo v krogu... In če je čas res (oprostite izrazu) tridimenzionalen, potem smo ravnokar odkovorili na vprašanje od kje je vse kar obstaja, VES ČAS JE ŽE TU!
Ko takole pomislemo se nam zdi da je vse skupaj moralo nastati iz nekega ''niča'' ampak temu ni tako saj je že ves čas tu! Vedno nekaj je, nikoli ni nič, vse se ohranja. O tem bi se dalo še filozofirati ampak...
Jst čakam na argumente. Pa premislte mal u tem.
Prehajanje med dimenzijami, kaj naj bi to bilo?cycko napisal/-a:O.K. mal se dotaknimo še možnosti o prehajanju med dimenzijami.
Hmm.. Kaj razumeš pod pomenom besede dimenzija oziroma po slovensko razsežnost.cycko napisal/-a: Če je to mogoče, potem vse dimenzije tvorijo neko celoto (to je vesolje, saj vesolje ni samo ena dimezija, ampak so vse dimenzije skupaj vesolje) znano je tudi to, da so fizikalni zakoni v nekaterih dimenzijah drugačni. Torej je mogoče, da v neki dimeziji zakon o ohranjanju mase in energije ne velja.
Glej, jaz vidim zelo preprost odgovor, ki ti pove zakaj Perpetuum Mobile ni mogoč:
Energija je dimenzija.
Lep večer želim..