Povsem razumem dolžino vodnikov so vzeli 1m, za silo v dynih pa razdaljo 1cm med vodnikoma.
Zgoraj ste napisali:
kaj so merili !?Aniviller napisal/-a:Tukaj so v bistvu predpisali permeabilnost in izmerili kaksen je amper.
kaj so merili !?Aniviller napisal/-a:Tukaj so v bistvu predpisali permeabilnost in izmerili kaksen je amper.
Ja to je dolgo obdobje, priporocam osvezitev osnov in potem literaturo o klasicni teoriji polja. Poskus raziskovanja in odkrivanja pred studijem literature je nespametno pocetje in se ponavadi ne konca dobro.stoplak napisal/-a:Če bi bil vaš študent bi gotovo padel na izpitu, odsotnost od fizike in matematike od leta 91 se gotovo pozna.
Glede na to da gre za kalibracijo, je slo najbrz priblizno takole: imas umerjen merilnik sile (lahko je kar tehtnica), izvor toka z gumbom, ki spreminja jakost, vendar ne vemo koliko, galvanometer brez skale (pac neka igla, ki se odkloni zaradi toka) in dve zici na tocni razdalji in dolzini. Ko ni sile, vzames flomaster, naredis crtico kjer je igla galvanometra in pripises 0A. Potem vrtis gumb dokler silomer ne kaze tocno toliko kolikor hoces (recimo 2dyn) in naredis crtico z oznako 1A. Na podoben nacin narises se ostale crtice. Zdaj imas prvi galvanometer na svetu, ki meri tok v amperih. Z njim lahko umeris vse ostale ampermetre.stoplak napisal/-a:Povsem razumem dolžino vodnikov so vzeli 1m, za silo v dynih pa razdaljo 1cm med vodnikoma.
Zgoraj ste napisali:kaj so merili !?Aniviller napisal/-a:Tukaj so v bistvu predpisali permeabilnost in izmerili kaksen je amper.
Zgolj zaradi natančnosti, je to vendarle forum, ki govori o znanosti, torej, ni potekalo ravno tako. Flomastra niso imeli.Aniviller napisal/-a:To je samo opis kako te stvari gredo, lahko da ni slo tocno tako
Če bi za konstanto naboj vzeli \(Q=\frac{q}{\sqrt{\epsilon_0}}\) potem bi bila konstanta permeabilnosi \(\mu_0=\frac{1}{c_0^2}\) .ZdravaPamet napisal/-a:Hm. Najprej so določili enoto za električni tok. Nato enoto za naboj. (Hecno, bolje bi bilo, če bi to napravili obratno). Potem pa so lahko merili silo med dvema naelektrenima objektoma (kroglama recimo). Podobno se da pomeriti gravitacijsko konstanto. Gravitacijska sila je precej šibkejša od električne, pa je Cavendishu vseeeno ratalo. Ampak ker je dielektrična konstanta zvezana s hitrostjo svetlobe, je zadnjo lažje meriti. Zvezo med njima pa smatramo za zelo točno.
Da, enačba nam dejansko pove, da je v zvezi \(c=\frac{1}{\sqrt{\epsilon_0\mu_0}}\) skrito poenotenje električne in magnetne sile, v smislu da je magnetno polje relativistična posledica gibajoče elektrine.ZdravaPamet napisal/-a:Dielektrična konstanta je še vedno notri, v redefiniciji naboja. S tem nisi dosti pridobil. In ja, magnetna sila je relativistična varianta električne sile.