Medzvezdna potovanja

[smolejleo]

Tale zadeva je že tako skrčena (angl. shrink), da bo še tak strokovnjak, ki je amrit, težko presodil, ali naj to pretehta z metodo za črve ali gliste.

[shrink]

Tale zadeva je že tako skrčena (angl. shrink), da bo še tak strokovnjak, ki je amrit, težko presodil, ali naj to pretehta z metodo za črve ali gliste.

Saj sem ti že svetoval, hobi kozmolog osmoljenileo, da začneš sodelovati s tehtalcem črvjih duš amritom, vendar bodi previden: amrit tudi tebi utegne stehtati dušo, tako kot črvom in menda mi ni treba razlagati, kakšna usoda je doletela črve.

[smolejleo]

Točno tako, meni utegne stehtati dušo, samo .... metoda za tehtanje duše človeka mu manjka.
Tebi pa jo brez problemov takoj stehta. Metoda zate je že preskušena.

[shrink]

Točno tako, meni utegne stehtati dušo, samo .... metoda za tehtanje duše človeka mu manjka.
Tebi pa jo brez problemov takoj stehta. Metoda zate je že preskušena.

Metoda je enaka tisti za tehtanje črvjih duš: kar javi se - hobi kozmolog osmoljenileo in tehtalec črvjih duš amrit je preizkušeno zmagovita kombinacija.

[vojko]

Na http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-18503703 sem našel tale graf:


Glede na shrinkov in smolejleov dolgotrajni (zanimiv) disput pričakujem kakšen komentar tega grafa!

[shrink]

Na http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-18503703 sem našel tale graf:

Glede na shrinkov in smolejleov dolgotrajni (zanimiv) disput pričakujem kakšen komentar tega grafa!

Gre spet za poljudno upodobitev; eksaktna upodobitev je seveda taka (zelena krivulja):



Kdor hoče risati eksaktno krivuljo sam, sem mu dal na razpolago tudi njen funkcijski predpis.

[vojko]

Na http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-18503703 sem našel tale graf:

Glede na shrinkov in smolejleov dolgotrajni (zanimiv) disput pričakujem kakšen komentar tega grafa!

Gre spet za poljudno upodobitev; eksaktna upodobitev je seveda taka (zelena krivulja):



Kdor hoče risati eksaktno krivuljo sam, sem mu dal na razpolago tudi njen funkcijski predpis.

Shrink, zakaj se obe krivulji srečata v "sedanjosti"?

[shrink]

Ker je "velikostni faktor" (ang. "scale factor") \(a\) na ordinati, ki kaže na relativno velikost vesolja, tako izbran, da je "sedaj" \(a=1\).

[vojko]

Ker je "velikostni faktor" (ang. "scale factor") \(a\) na ordinati, ki kaže na relativno velikost vesolja, tako izbran, da je "sedaj" \(a=1\).

Shrink, upam, da me ne boš imel za popolnega diletanta, a bom vseeno vprašal: kaj pomeni, da se rdeča kivulja začne šele pred 9,3 Mrd leti? Ali to pomeni, da se je šele takrat vesolje začelo širiti?

[vojko]

Ker je "velikostni faktor" (ang. "scale factor") \(a\) na ordinati, ki kaže na relativno velikost vesolja, tako izbran, da je "sedaj" \(a=1\).

Shrink, upam, da me ne boš imel za popolnega diletanta, a bom vseeno vprašal: kaj pomeni, da se rdeča kivulja začne šele pred 9,3 Mrd leti? Ali to pomeni, da se je šele takrat vesolje začelo širiti?

Popravljam napako: seveda ne "pred 9,3 Mrd leti", pravilno bi moral vprašati "9,3 Mrd let po big bangu". Se opravičujem!

[shrink]

Hmmm, ne razumem dobro vprašanja. V splošnem gre za dva modela razvoja vesolja. Pri enem (rdeča barva) gre za razvoj vesolja, v katerem je prisotna samo snov (brez temne energije) in tako vesolje se bo širilo vedno pojemajoče, kar pomeni, da je "pospešek" vedno negativen. Pri drugem (zelena barva) gre za razvoj vesolja, v katerem je prisotna snov s temno energijo in tako vesolje se bo širilo najprej pojemajoče ("pospešek" je negativen), v kasnejši fazi pa pospešeno ("pospešek" je pozitiven); točka prevoja (krivulja preide iz konkavne v konveksno obliko), pri kateri preide širjenje iz pojemanja v pospeševanje je približno na polovici intervala od Big Banga do danes - to sicer na prvi pogled ni očitno; še posebej ne neostremu očesu.

[vojko]

Hmmm, ne razumem dobro vprašanja. V splošnem gre za dva modela razvoja vesolja. Pri enem (rdeča barva) gre za razvoj vesolja, v katerem je prisotna samo snov (brez temne energije) in tako vesolje se bo širilo vedno pojemajoče, kar pomeni, da je "pospešek" vedno negativen. Pri drugem (zelena barva) gre za razvoj vesolja, v katerem je prisotna snov s temno energijo in tako vesolje se bo širilo najprej pojemajoče ("pospešek" je negativen), v kasnejši fazi pa pospešeno ("pospešek" je pozitiven); točka prevoja (krivulja preide iz konkavne v konveksno obliko), pri kateri preide širjenje iz pojemanja v pospeševanje je približno na polovici intervala od Big Banga do danes - to sicer na prvi pogled ni očitno; še posebej ne neostremu očesu.

Mislim, da sem razumel. Ali je kakšna hipoteza, zakaj je prišlo do prevoja ravno na polovici starosti vesolja?

[shrink]

Hmmm, ne razumem dobro vprašanja. V splošnem gre za dva modela razvoja vesolja. Pri enem (rdeča barva) gre za razvoj vesolja, v katerem je prisotna samo snov (brez temne energije) in tako vesolje se bo širilo vedno pojemajoče, kar pomeni, da je "pospešek" vedno negativen. Pri drugem (zelena barva) gre za razvoj vesolja, v katerem je prisotna snov s temno energijo in tako vesolje se bo širilo najprej pojemajoče ("pospešek" je negativen), v kasnejši fazi pa pospešeno ("pospešek" je pozitiven); točka prevoja (krivulja preide iz konkavne v konveksno obliko), pri kateri preide širjenje iz pojemanja v pospeševanje je približno na polovici intervala od Big Banga do danes - to sicer na prvi pogled ni očitno; še posebej ne neostremu očesu.

Mislim, da sem razumel. Ali je kakšna hipoteza, zakaj je prišlo do prevoja ravno na polovici starosti vesolja?

V bistvu se to sploh ne zgodi ravno na polovici (ampak zgolj približno na polovici) trenutne starosti vesolja, pogoj za to pa je, ko je "pospešek" enak 0. "Pospešek" je drugi odvod velikostnega faktorja \(a(t)\) po času (zato pa gledamo, v kateri točki zelena krivulja - graf \(a(t)\) - preide iz konkavnosti v konkveksnost; t.j. prevoj, ko je drugi odvod enak 0), katerega obnašanje vidimo na osnovi 2. Friedmannove enačbe:

\(\displaystyle \ddot{a}= -\frac{4 \pi G}{3}\left(\rho+\frac{3p}{c^2}\right)a + \frac{\Lambda c^2}{3}a\)

Drugi odvod po času \(\ddot{a}\) bo enak 0, ko bosta člena na desni strani po velikosti enaka; to pomeni, da bo gravitacijski vpliv nerelativistične snovi \(\rho\) in relativistične snovi \(p\) (levi člen) enak antigravitacijskemu vplivu kozmološke konstante \(\Lambda\) - temne energije (desni člen). Razlog, zakaj je \(\ddot{a}\) v začetni fazi razvoja negativen in nato v kasnejši postane pozitiven, je jasen: \(\Lambda\) je pozitiven in konstanten, zato desni člen z večanjem \(a\) narašča, medtem ko \(\rho\) pada z \(a^3\) in \(p\) oz. gostota relativistične snovi \(\rho_r\) pada z \(a^4\), zato levi člen z večanjem \(a\) pada.

[vojko]

Hmmm, ne razumem dobro vprašanja. V splošnem gre za dva modela razvoja vesolja. Pri enem (rdeča barva) gre za razvoj vesolja, v katerem je prisotna samo snov (brez temne energije) in tako vesolje se bo širilo vedno pojemajoče, kar pomeni, da je "pospešek" vedno negativen. Pri drugem (zelena barva) gre za razvoj vesolja, v katerem je prisotna snov s temno energijo in tako vesolje se bo širilo najprej pojemajoče ("pospešek" je negativen), v kasnejši fazi pa pospešeno ("pospešek" je pozitiven); točka prevoja (krivulja preide iz konkavne v konveksno obliko), pri kateri preide širjenje iz pojemanja v pospeševanje je približno na polovici intervala od Big Banga do danes - to sicer na prvi pogled ni očitno; še posebej ne neostremu očesu.

Mislim, da sem razumel. Ali je kakšna hipoteza, zakaj je prišlo do prevoja ravno na polovici starosti vesolja?

V bistvu se to sploh ne zgodi ravno na polovici (ampak zgolj približno na polovici) trenutne starosti vesolja, pogoj za to pa je, ko je "pospešek" enak 0. "Pospešek" je drugi odvod velikostnega faktorja \(a(t)\) po času (zato pa gledamo, v kateri točki zelena krivulja - graf \(a(t)\) - preide iz konkavnosti v konkveksnost; t.j. prevoj, ko je drugi odvod enak 0), katerega obnašanje vidimo na osnovi 2. Friedmannove enačbe:

\(\displaystyle \ddot{a}= -\frac{4 \pi G}{3}\left(\rho+\frac{3p}{c^2}\right)a + \frac{\Lambda c^2}{3}a\)

Drugi odvod po času \(\ddot{a}\) bo enak 0, ko bosta člena na desni strani po velikosti enaka; to pomeni, da bo gravitacijski vpliv nerelativistične snovi \(\rho\) in relativistične snovi \(p\) (levi člen) enak antigravitacijskemu vplivu kozmološke konstante \(\Lambda\) - temne energije (desni člen). Razlog, zakaj je \(\ddot{a}\) v začetni fazi razvoja negativen in nato v kasnejši postane pozitiven, je jasen: \(\Lambda\) je pozitiven in konstanten, zato desni člen z večanjem \(a\) narašča, medtem ko \(\rho\) pada z \(a^3\) in \(p\) oz. gostota relativistične snovi \(\rho_r\) pada z \(a^4\), zato levi člen z večanjem \(a\) pada.

Shrink, vrti se mi v glavi od višje matematike, deluje pa prepričljivo, tako da sploh ne razumem, zakaj smolejleo še vztraja pri svojih "razlagah". Mi lahko na manj tehničen način razložiš, zakaj je prišlo do tega prevoja ravno takrat? Sem tečen?

[shrink]

Mislim, da sem razumel. Ali je kakšna hipoteza, zakaj je prišlo do prevoja ravno na polovici starosti vesolja?

V bistvu se to sploh ne zgodi ravno na polovici (ampak zgolj približno na polovici) trenutne starosti vesolja, pogoj za to pa je, ko je "pospešek" enak 0. "Pospešek" je drugi odvod velikostnega faktorja \(a(t)\) po času (zato pa gledamo, v kateri točki zelena krivulja - graf \(a(t)\) - preide iz konkavnosti v konkveksnost; t.j. prevoj, ko je drugi odvod enak 0), katerega obnašanje vidimo na osnovi 2. Friedmannove enačbe:

\(\displaystyle \ddot{a}= -\frac{4 \pi G}{3}\left(\rho+\frac{3p}{c^2}\right)a + \frac{\Lambda c^2}{3}a\)

Drugi odvod po času \(\ddot{a}\) bo enak 0, ko bosta člena na desni strani po velikosti enaka; to pomeni, da bo gravitacijski vpliv nerelativistične snovi \(\rho\) in relativistične snovi \(p\) (levi člen) enak antigravitacijskemu vplivu kozmološke konstante \(\Lambda\) - temne energije (desni člen). Razlog, zakaj je \(\ddot{a}\) v začetni fazi razvoja negativen in nato v kasnejši postane pozitiven, je jasen: \(\Lambda\) je pozitiven in konstanten, zato desni člen z večanjem \(a\) narašča, medtem ko \(\rho\) pada z \(a^3\) in \(p\) oz. gostota relativistične snovi \(\rho_r\) pada z \(a^4\), zato levi člen z večanjem \(a\) pada.

Shrink, vrti se mi v glavi od višje matematike, deluje pa prepričljivo, tako da sploh ne razumem, zakaj smolejleo še vztraja pri svojih "razlagah".

No, problem pri njem je bil v tem, da ni vedel, kakšna je eksaktna oblika krivulje in da je bilo njegovo jokcanje glede oblike krivulje na Kvarkadabri pravzaprav brezpredmetno, ker se tista krivulja sploh ni nanašala na dinamiko širjenja vesolja (pojemajoče/pospešeno širjenje).

Mi lahko na manj tehničen način razložiš, zakaj je prišlo do tega prevoja ravno takrat? Sem tečen?

Morda pomaga ta članek iz Scientific American:

The Expanding Universe: From Slowdown to Speed Up