Kaj menite o biblji in o čudežih skozi človeško zgodovino?
Kaj menite o biblji in o čudežih skozi človeško zgodovino?
Jaz osebno ne verjamem v čudeže, verjamem pa, da si človek razlaga določene dogodke v mejah razuma. To kar je bil takrat čudež, je danes tehnologija. To kar je danes čudež ali znanstvenofantastika, bo jutri?
Zadnjič spremenil ramses, dne 24.11.2005 1:21, skupaj popravljeno 1 krat.
Jaz pa mislim, da je čudež dogodek, ki se je zgodil v nasprotju z naravnimi zakonitostmi. Seveda je tu nekaj problemov. Prvi je v pomanjkljivem poznavanju narave, saj se nam marsikaj zdi skregano z zakoni, pa to v resnici ni. Drugi problem je pomajkljivo in površno opazovanje dogodka, ki je povezano s spretnostjo tistega, ki "čudež" izvaja. Znanstvenika je zelo lahko pretentati, saj ta od narave ne pričakuje goljufije. Tretji problem je ideologija oziroma osebno prepričanje. Naj bodo dokazi še tako dobri in prepričljivi, je to še vedno premalo, da bi komu spremenilo mnenje, če ga ta ne želi (ali ne sme) spremeniti. Moje mnenje je seveda, da čudežev po zgornji definiciji ni. Da pa rečemo Humarjevi rešitvi čudež, pa je le priljubljeno pesniško izražanje ob dogodku z veliko verjetnostjo nesrečnega izida.
Čudež je samo fraza s katero označujem nerazložljive pojave. To bi lahko bil že delen stereotip s katerim nas držijo na nitki in seveda omejijo dolžino našega mišljenja. Če seveda vsak posameznik pri sebi začne razmišljat in verjet v lastno razlago in videnje Brez vplivov, pridobiva na samozavesti!!
Po mojem bi vsak človek mogel imeti občutek neomejenega mišljenja, ker bi s tem nadeljeval svoj razvoj. Človek je družabno bitje in to je po eni strani dobra lastnost po drugi pa slaba, ker s tem sklepam da se obrača tam kamor piha splošno mišljenje. Nekateri celo povozijo svoja prepričanja za to ceno!
Ko sem pa omenjal zgodovino, se pa po mojem iz tega razloga ponovno napisala biblja v korist večine vladajočega razreda! Zato so enostavno človeka hoteli omejit s čudeži in jim to uspeva še danes! Povprečnega človeka postavijo v položaj nevedneža...Zame je zgodovina povezana z dogodki, ki se še danes dogajajo ampak danes temu pravimo neznano, paranormalno, UFO, .....Tako se je rodila beseda laž in seveda "dvomi"!
Če bi človek komuniciral z telepatijo, danes tega ne bi bilo!IN bi človeška rasa bila na višji stopnji že zdavnaj!
Na žalost jaz čutim tako!
Po mojem bi vsak človek mogel imeti občutek neomejenega mišljenja, ker bi s tem nadeljeval svoj razvoj. Človek je družabno bitje in to je po eni strani dobra lastnost po drugi pa slaba, ker s tem sklepam da se obrača tam kamor piha splošno mišljenje. Nekateri celo povozijo svoja prepričanja za to ceno!
Ko sem pa omenjal zgodovino, se pa po mojem iz tega razloga ponovno napisala biblja v korist večine vladajočega razreda! Zato so enostavno človeka hoteli omejit s čudeži in jim to uspeva še danes! Povprečnega človeka postavijo v položaj nevedneža...Zame je zgodovina povezana z dogodki, ki se še danes dogajajo ampak danes temu pravimo neznano, paranormalno, UFO, .....Tako se je rodila beseda laž in seveda "dvomi"!
Če bi človek komuniciral z telepatijo, danes tega ne bi bilo!IN bi človeška rasa bila na višji stopnji že zdavnaj!
Na žalost jaz čutim tako!
Čudež je v kontekstu biblije dogodek, ki ga povzroči bog, a ne? Torej čudež ni nerazložen dogodek, ampak božje posredovanje.
Mislim da s priznanjem čudežev delajo ravno nasprotno, kot omejujejo naše mišljenje, ampak dajo prosto pot domišljiji. Sicer že podanim domišljijskim konstruktom, a vseeno.
Kar pa ni dobro. Razumen dvom v postavljene meje je že dobra stvar, ampak neomejeno mišljenje (kar za mene pomeni nerealno domišljijo) pa ni.
Da pa eni rečejo Humarjevi rešitvi čudež in se za to zahvaljujejo bogu, pa je po moje žaljivo in butasto.
Mislim da s priznanjem čudežev delajo ravno nasprotno, kot omejujejo naše mišljenje, ampak dajo prosto pot domišljiji. Sicer že podanim domišljijskim konstruktom, a vseeno.
Kar pa ni dobro. Razumen dvom v postavljene meje je že dobra stvar, ampak neomejeno mišljenje (kar za mene pomeni nerealno domišljijo) pa ni.
Da pa eni rečejo Humarjevi rešitvi čudež in se za to zahvaljujejo bogu, pa je po moje žaljivo in butasto.
Marsikaj bi bilo, pa pač ni. Jebiga, zaradi želje po neki višji stopnji pa ni smiselno začet verjet v take in podobne stvari.ramses napisal/-a:Če bi človek komuniciral z telepatijo, danes tega ne bi bilo!IN bi človeška rasa bila na višji stopnji že zdavnaj!
Mislim, da je danes v šolstvu nele vse preveč povdarjeno Aristotelsko učenje, ampak je to sploh edini način učenja. Na tem sloni kompletna današnja znanost in smo lahko prepričani, da s tega konteksta ne obstaja nič, kar se ne bi dalo izmerit. Omejeno razmišljanje pač dovoli le omejen pogled.
Čudež ni nekaj, kar se ne bi dalo razložit. Res je, da se to ne da npr. z National Instruments senzoriko, bi pa tukaj zastavil bistveno vprašanje. Če predpostavimo, da se je res zgodil nek čudež (npr. nekdo oživi mrtveca). Je ta oživitev posledica fizikalnega ali duhovnega vzroka?
Mislim, da se lahko za marsikaj zahališ Bogu, saj niti to ni samoumevno, da dihaš (ali pač?). Prepričaj me v nasprotno in mi povej nekaj tipičnega, kar ti ni bilo podarjenega.
Čudež ni nekaj, kar se ne bi dalo razložit. Res je, da se to ne da npr. z National Instruments senzoriko, bi pa tukaj zastavil bistveno vprašanje. Če predpostavimo, da se je res zgodil nek čudež (npr. nekdo oživi mrtveca). Je ta oživitev posledica fizikalnega ali duhovnega vzroka?
Želje so posledica iskustev. Npr. želim si dober avto (ker vem, da moj ni najboljši) - torej od kje želja po neki višji stopnji?ramses je napisal:
Če bi človek komuniciral z telepatijo, danes tega ne bi bilo!IN bi človeška rasa bila na višji stopnji že zdavnaj!
Mriz je napisal:
Marsikaj bi bilo, pa pač ni. Jebiga, zaradi želje po neki višji stopnji pa ni smiselno začet verjet v take in podobne stvari.
Mislim, da se lahko za marsikaj zahališ Bogu, saj niti to ni samoumevno, da dihaš (ali pač?). Prepričaj me v nasprotno in mi povej nekaj tipičnega, kar ti ni bilo podarjenega.
Omejen pogled v smislu nepriznavanja spoznavne vrednosti nerealnim domišljijskim konstruktom ja, kaj je narobe s tem? Pa očitno tako ni, če večina verjame v resničnost neke pravljice.Japi napisal/-a:Omejeno razmišljanje pač dovoli le omejen pogled.
Kaj sploh je duhovni vzrok? Najverjetneje res samo skrit (namerno ali ne) fizikalni vzrok z nadomestnim ( za nekatere očitnim) duhovnim vzrokom.Je ta oživitev posledica fizikalnega ali duhovnega vzroka?
Želja po višji stopnji izkustva je normalna stvar, mogoče je vzrok naveličanost ali kaj podobnega. V primerih ko pa te želja po višjem žene v nerealno, pa nekaj ne štima, ne? V teh primerih si željo izpolniš samo v svojem namišljenem svetu.Želje so posledica iskustev. Npr. želim si dober avto (ker vem, da moj ni najboljši) - torej od kje želja po neki višji stopnji?
Kje naj začnem? Menim da mi nič ni bilo podarjeno od boga.Mislim, da se lahko za marsikaj zahališ Bogu, saj niti to ni samoumevno, da dihaš (ali pač?). Prepričaj me v nasprotno in mi povej nekaj tipičnega, kar ti ni bilo podarjenega.
Mene bolj zanima zakaj imaš ti potrebo ali željo po darovalcu.
Če bi mi življenje bilo dano, bi to pomenilo, da sem jaz (tisti, kateremu je življenje bilo dano) že bival pred življenjem?
Kako mi je lahko nekaj podarjeno, če sem jaz, ki sem to nekaj prejel, nastal istočasno z darom oziroma znotraj daru oziroma sem del daru oziroma kar dar sam?
In življenja mi nihče ne more "vzeti", lahko samo prekine njegov proces. "Vzeti življenje" je fancy igra besed, da se lepše ali bolj dramatično sliši.
Kako mi je lahko nekaj podarjeno, če sem jaz, ki sem to nekaj prejel, nastal istočasno z darom oziroma znotraj daru oziroma sem del daru oziroma kar dar sam?
In življenja mi nihče ne more "vzeti", lahko samo prekine njegov proces. "Vzeti življenje" je fancy igra besed, da se lepše ali bolj dramatično sliši.
Oh ja. Če si živ, to verjetno nisi bil od pred začetka časa sploh, ampak si se nekje do danes verjetno rodil. Torej prej življenja nisi imel zdaj ga imaš. Če ti ne bi bilo le-to dano, ti tu zdaj verjetno ne bi pisal, ja? Štekam, kaj hočeš povedat, ma če pogledava nekoga, ki umre, pač ne živi več, v mrtvašnici pa bodo točno vedeli kdo je. In če ti življenje ne bi bilo podarjeno (življenje jemljem kot zmožnost živeti, ne kot kronološki popis posameznikovega početja), ampak bi si ga vzel lahko sam, bi lahko iz mrtvašnice kadarkoli vstal in živel naprej. Kaj od tega ti je sporno razen tega, da to pač še ni znanstveno (fizikalno) dokazano, ker teh reči vsaj zaenkrat pač še ni možno izmeriti ali podati kot rezultat npr. M-teorije?
Čudež je čisto človeška iznajdba.
Čudež lahko enačimo z logično izkustveno nemogočem. Oziroma: po zdravi pameti nemogočem.
Pravi čudež je torej nerazložljiv dogodek, ki ga je <B>nekdo</B> doživel in ne zgolj slišal zanj.
Vendar pa se moramo zavedati, da je čudež nastal z zavedanjem živih bitij. Osnovni razlog je v tem, da je življenje samo vsaj delno čudež. No vsaj za nas na tej stopnji.
In dokler bo življenje čudež, bo čudež tudi obstajal.
V razvoju tehnološke revolucije je življenje zadnji obstoječ čudež. Po času od tam naprej beseda čudež zgubi svoj pomen.
Takšna je prihodnost, ki pa je mi ne bomo dočakali.
Lahko noč želim..
Čudež lahko enačimo z logično izkustveno nemogočem. Oziroma: po zdravi pameti nemogočem.
Pravi čudež je torej nerazložljiv dogodek, ki ga je <B>nekdo</B> doživel in ne zgolj slišal zanj.
Vendar pa se moramo zavedati, da je čudež nastal z zavedanjem živih bitij. Osnovni razlog je v tem, da je življenje samo vsaj delno čudež. No vsaj za nas na tej stopnji.
In dokler bo življenje čudež, bo čudež tudi obstajal.
V razvoju tehnološke revolucije je življenje zadnji obstoječ čudež. Po času od tam naprej beseda čudež zgubi svoj pomen.
Takšna je prihodnost, ki pa je mi ne bomo dočakali.
Lahko noč želim..
Okej, trenutno živim, torej bivam, pred rojstvom oziroma spočetjem pa nisem. Torej... pred rojstvom ni bilo mene, da bi imel možnost življenja ne imeti.Japi napisal/-a:Če si živ, to verjetno nisi bil od pred začetka časa sploh, ampak si se nekje do danes verjetno rodil. Torej prej življenja nisi imel zdaj ga imaš.
Sporno mi je namigovanje o darovalcu in meni kot nečem, ki je dar sprejel.Kaj od tega ti je sporno razen tega, da to pač še ni znanstveno (fizikalno) dokazano, ker teh reči vsaj zaenkrat pač še ni možno izmeriti ali podati kot rezultat npr. M-teorije?
Imaš sploh izbiro če ta božji dar sprejmeš? Če ne, življenje ni dano kot dar, ampak je od boga vsiljeno, ne? Ne razumi to kot da sem jezen da živim, samo zanima me.
Jaz življenja (vsaj začetka) ne jemljem kot zmožnosti živeti, ker so to lahko nanaša na nekaj (že metafizično obstoječega), kar pred rojstvom te zmožnosti ni imelo, z rojstvom pa dobilo. To nekaj bi lahko bila duša (ali karkoli materialno neodvisno obstoječega, ki določa tebe), ampak v to ne verjamem.
Torej mi življenje ni bilo podarjeno, ampak samo označuje proces mojega (karkoli že sem) bivanja sploh..
Mah to vse skup je brezvezna igra besed.
Kaj pa vem...mimogrede, kakšno spoznavno moč imajo besede če lahko s spretnim obračanjem le-teh dokažeš ali utemeljiš karkoli? V mislih imam filozofske dokaze o bogu in podobno.Roman napisal/-a:Besede imajo res neverjetno moč.
Moč besed je torej samo v povezavah do procesov (občutkov) katere sprožijo v ljudeh.
Okej, tako kot ne pomeni da nekaj obstaja če v to verjameš.Japi napisal/-a:OK, če midva v nekaj ne verjameva to ni razlog, da to realno ne bi obstajalo.
Meni res ne moreš, kako si pa sebi?Ker ti zaenkrat ne znam dokazat obstoj drugega kot stvari, ki jih lahko izmeriš...
Debato? Saj se še niti ogrela nismaIn s tem bi zaključil debato o tej stvari.