Roman napisal/-a: ↑8.5.2017 10:51
Rock napisal/-a: ↑7.5.2017 0:09
Kje je predmet v posameznem trenutku, med tem ko potuje na določeni razdalji?
Če privzamem tvojo definicijo trenutka, da ne gre za časovno točko, ampak za (kratek) čas med dvema časovnima točkama, potem vprašanje ni dobro postavljeno. Predmet je namreč na začetku trenutka drugje kot na koncu.
Ne, poskusil sem definirati 'čas'. (Čas je vsota posameznih trenutkov.)
To je sicer le bolj skromna opredelitev (je tavtologija). Toda, čas je teman pojem. - Poznaš ti boljšo opredelitev, definicijo?
Pa tudi na vprašanje nisi odgovoril: povedal si le, kje predmet ni.
Jaz bi to raje imenoval 'lociranje', ker to bolj plastično prikaže problem.
--------------
Tudi pri tem je osnovni podatek oddaljenost.
--------------
In v okviru te razdalje si izbereva poljubno mesto, ki je pač prostorske narave.
-----------------
Prostor je relativen. Mesto je določeno z oddaljenostjo od nekega drugega mesta.
V tvojem kontekstu ni jasno ne kaj je 'prostor', ne kaj je 'mesto'.
Ali pa si izbereva poljuben trenutek (gre za časovno entiteto)
----------------
Tudi čas je relativen.
-----------------
E. je rekel, 'da ne moremo telegrafirati v preteklost'.
--------------------
To sicer z najinim problemom nima nobene zveze, ampak ja, časovno potovanje ni možno.
Se ne strinjam. Pojem 'prostor-čas' je vprašljiv, kajti prostor ima tri dimenzije. Kadar uporabljamo pravkar navedeni pojem, moramo upoštevati, da je pojem/skovanka morda napačna (tudi) iz razloga nekompatibilnosti.
Torej, pojem 'prostor-čas' je (morda) sestavljen iz dveh nekompatibilnih reči (in je le približek).
--------------
Prostor-čas je teoretični model, na podlagi katerega fizika zelo dobro opiše svet in napove dogodke.
Da, 'zelo dobro'. Še zdaleč pa ne neoporečno (zadovoljivo).
Obstoječa naravoslovna znanost odlično služi praktičnim vsakdanjim potrebam človeka.
--------------
In to je ves smisel znanosti.
Daleč od tega, po m. mn. (po mojem mnenju).
Toda na teoretični ravni more človek postaviti zelo precizna vprašanja.
---------------
Pri tej preciznosti imaš sicer težave, ampak ja, seveda.
Očitno še nisi slišal za psihološko projekcijo.
Tako pridemo do paradoksov, ki pa so jih opazili že st.grški filozofi.
-------------
Ti paradoksi pravzaprav izvirajo ravno iz prej omenjene nepreciznosti oziroma neznanja.
Zopet projekcija.
Sodiš prestrogo: odloči se ali za teoretično preciznost, ali za praktični približek.
---------------
Tudi teoretična preciznost mora biti v praksi potrjena, če ne, je samo domneva.
Ne.
Eksperiment je močan dokaz. (Toda ne sme se zanemariti redukcije, posrednosti.)
Najmočnejši dokaz je 'razvidnost'. (Pa še tu mora ostati človek seveda skromen: če bi človek imel drugačne lastnosti, bi morda 'objektivni' svet drugače presojal. [In zato E. 'vse je relativno'; in zato je imel med kolegi izredno malo pravih sogovornikov.])
Ali v matematiki 'točka' obstaja, čeprav nima razsežnosti?
-----------------
Ja. Tu bi te opozoril na zveznost (continuum) nekaterih množic, ki ti dela težave, sicer pa rešuje omenjene paradokse.
Škoda, da ne opišeš zatrjevane rešitve.
(In še opomba: eno je 'paradoks', drugo 'teman pojem', tretje sofizem. - Zgolj 'filozofski premislek' pripelje do dokazne razvidnosti. Pač smemo in moramo govoriti o 'filozofiji znanosti'.)
Kako se razlikuje od niča?
---------------
Točka je element neke množice (če hočeš prostora) in ima v tej množici svoje mesto, ki je določeno s koordinatami. Nič nima ničesar od tega.
Se ti zdi, da si prepričljiv?
Ima 'točka' tudi časovno naravo?
------------------
Ja, če ima tako naravo tudi množica, v kateri je točka. Časovna narava je itak pogoj za kakršnokoli gibanje/spreminjanje.
Če vzamem za izhodišče, da je točka zgolj teoretičen pojem, in da ni jasno, kaj je čas (ena od tez: ne smemo ločevati preteklosti, sedanjosti, preteklosti) - predstavlja tvoja trditev ti. zunanje protislovje. Kajti 'gibanje predmeta' pa je aksiomatična realnost.
Ali poetično (E.): 'As far as the laws of mathematics refer to reality, they are not certain; and as far as they are certain, they do not refer to reality.'
---------------
Pri interpretaciji Albertovih modrosti je potrebno biti zelo previden.
Po m. mn. je ta rek resničen, ter hkrati duhovit in plastičen.
Seveda: gre za modus eksistence/bitja/entitete.
----------------
Nisem prepričan. Telo se giblje, če s časom spreminja svoje mesto (oboje seveda relativno). Njegova eksistenca se pri tem ne spreminja.
Pač. Bistvo (esenca) se ne spremeni. - Eksistenca se ne spreminja, če imaš v mislih Boga.
Nogometna žoga na 11-m točki miruje; nato pa jo igralec pri izvajanju kazni brcne proti vratom (gibanje).
-------------
Lep primer. A žoga je ves čas žoga, spreminja se sicer oblika (na primer deformacija zaradi udarca), a ves čas obstaja kot žoga. Kaj pravzaprav pomeni, da nekaj obstaja?
Tvoje vprašanje je težko - kajti o tem, kaj je 'nič', se 'dà' mnogo povedati. - 'Bitje' (ali: entiteta) obstaja (bitje je karkoli, kar ni prazen nič). - Ampak ne pozabi na osnovno vprašanje!
Mogoče, da je, po E., 'vse relativno' (žoga ne miruje, če sta važna aspekta Zemlje, rotacija in revolucija).
---------------
To je dejstvo, ne samo mogoče. Za Newtona sta bila sicer čas in prostor absolutna, kar je privedlo do problemov, za Einsteina pa je absoluten prostor-čas, sama prostor in čas pa sta relativna. Zaenkrat ta teorija povsem ustreza.
Kar pa pomeni vse prej kot to, da so izkustvene discipline dosegle plafon.
Toda nekje se je treba (vsaj začasno) ustaviti - sicer je konec s teorijo (znanostjo).
----------------
No, ne gre za ustavljanje, ampak za upoštevanje fizike.
Fizika je racionalna disciplina, toda človeški
ratio hitro spozna svoje omejitve.
In ko je na določenem mestu, predmet miruje ali se premika?
-------------
Samo iz podatka, da je na določenem mestu, ni mogoče ugotoviti, ali miruje ali se premika. Potrebno je upoštevati tudi čas.
Kdo ti brani, da ga upoštevaš, če misliš, da je to potrebno? (Vprašanje se je glasilo: 'Kje se nahaja premikajoči se predmet?')
Ali z drugimi besedami: V določenem trenutku se nahaja kje?
-------------
To niso samo druge besede, drug je tudi kontekst. Dodal si čas, ki je v prejšnjem stavku manjkal. Predmet je na začetku trenutka na nekem mestu, na koncu trenutka pa je na drugem mestu. S tem je gibanje dokazano.
V zastavljenem vprašanju ves čas obstaja 'gibanje'. - Trenutek imaš za entiteto, ki ima (eno) razsežnost?
Ni pomembno, ali je pojem 'prostor-čas' pravilen ali ne.
-----------------
Za najin problem res ne.
----------------
Potrebno je rešiti nalogo, tako ali drugače.
-------------------
Ne "tako ali drugače", ampak pravilno.
Sicer si dosedaj na vprašanje odgovoril že najmanj dvakrat - ampak ne dovolj izpostavljeno.
Zato smem insistirati: navedi "pravilno" rešitev.
Biti na istem mestu ves čas pomeni mirovati v tistem času. Če je telo na nekem mestu samo trenutek, ne pomeni, da takrat miruje.
--------------
Ampak ...? (Pravilno nadaljevanje predstavlja rešitev naloge.)
---------------
Ampak se giblje.
Lepa reč: prišla sva zgolj nazaj do začetnega vprašanja.
Sam trdiš, da gibajoči se predmet v nekem trenutku miruje.
---------------
Upam, da mi ne boš mogel predstaviti takega stavka.
-------------------
No, dejal si (po Parmenidu): Če je na enem mestu, tedaj se sploh ne premika.
V najini fiziki ima lingvistični naklon relevantno težo.
V vsakem trenutku se giblje.
----------------
Morda; a kje se tedaj nahaja? (Če trdiš, da je v nekem trenutku na več mestih hkrati - boš moral pristati na protislovje.)
-----------------
Ne na več mestih hkrati, ampak na koncu trenutka drugje kot na začetku. Časovna točka določa prostorsko točko predmeta. Ker se nisi strinjal z mojo uporabo pojma "trenutek" kot časovno točko, preostane torej, da je trenutek čas med dvema časovnima točkama. Časovnim točkam ne uideš in so nujne za rešitev paradoksov.
Točka (prostorska ali časovna) je zgolj teoretična umetelnost. Izumljena je za kreacijo vtisa, da teorija ni ločena od realnosti prakse.
Torej: da časovna točka določa prostorsko točko predmeta, moraš šele dokazati.
To ni pomembno: trenutek je tu del celote (časa), in to zadostuje.
---------------
Ne, to ne zadostuje. Dolžina trenutka je ključna za obravnavo problema.
------------------
Iz česa izvajaš relevantnost?
-----------------
Iz razlag zgoraj.
Moral bi navesti vse kritične stavke.
Sc. = (lat.) scilicet = namreč (kar je nastalo iz 'nameravam reči').
-------------------
Potem te prosim, da v izogib izgubljanja časa uporabiš besedo "namreč". Pri čemer ta izraža dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega (SSKJ).
Nisi pristaš ekonomičnosti?
Se boš odpovedal PTR, STR, QM, itd.?
In sedaj nadaljuj svojo misel: v danem trenutku je predmet kje? (Sedaj sva prišla, izvajajoč analizo, nazaj na začetno vprašanje.)
----------------
Osnovni problem povzroča zgrešeno razumevanje pojma "trenutek". Mislim, da sem bil zgoraj dovolj jasen. Predmet je na začetku trenutka na mestu a, na koncu trenutka na mestu b, v vmesnem času pa je na vmesnih mestih.
Ali imaš še vedno pomisleke, da 'je čas vsota posameznih trenutkov'?
Čas je vsota posameznih trenutkov.
-----------
No, tako sem razumel tvoje razumevanje pojma. Vendar, kot že rečeno, brez pojma časovne točke ne moreš shajati. Vsak trenutek ima svojo začetno in svojo končno časovno točko in ti dve točki nista enaki. Vmes preteče čas trenutka. Če bi bili obe točki enaki, potem bi bil trenutek časovna točka.
'Čas trenutka' ima/nima razsežnosti?
Iščeva sintetičen odgovor na zastavljeno vprašanje, opredelitve posameznih sestavnih delov naloge (čas, trenutek, točka, mesto, razdalja, oddaljenost, gibajoči se predmet) ne zadostujejo.
-----------------
Vsekakor brez njih ne gre.
Toda niso samozadostni.