Kriza znanosti

[ZdravaPamet]

Oohh, kakšen razkol sem povzročil. Uh.
Najprej moram reči, da ima Shrink prav, ko pravi, da so družboslovci začutili bolečine v aferi Sokal. Meni se zdi še več, da je v njihovi naravi vzpostaviti novo teorijo, novo ideologijo, kakor bi rekel Problemi, s katero bi osmislili svoje trpljenje v tem in grdoto napadalcev. Žal, tako se mi zdi.
Vendar! Trdim, da niti fizika ni povsem imuna na to. Res je, da je precej bolj trdna, ker vztrajno zavrača vdor "politike" in "ideologije" in "flancanja" vase, saj venomer zavrača sploh branje takih šarlatanskih tekstov. Od tod tudi beseda "šarlatanstvo". V reviji Nature objave nekega družboslovca, ki želi naplahtati fizike z neko svojo teorijo, ne bomo našli. Ker ne bo objavljena. Niti v Physics Review Letters ne. Idr. Ampak so revije, kjer na primer objavlja CENZURA Amrit. Kakšni fiziki so to, da smatrajo njegovo pisarijo, ki je mimogrede reklamirana kot fizikalna ne družboslovna, kot vredno objave? Ne vem, morda so pač zagovorniki svobode govora. Vendar če avtorjeva objava implicira kršitev zakonov termodinamike. Mislim, sorry, no passaran. Revijo urejajo neizobraženi fiziki. So sploh fiziki? Nekakšni spiritualisti. Enaki so v politiki, kjer pač so. Ljudstvo ne želi slišati kritike horoskoparstva. Naj politik torej molči? Hm.

Vendar naj bom najprej jasen. Ne govorim o tem, da bi morale humanistične in družboslovne vede vstopati na polje (polja se razlikujejo v metodi dokazovanja) naravoslovja ali pa celo ocenjevati delo in rezultate naravoslovnih ved, pa saj tega tako ne morejo - pustimo epsitemologijo, ta zadeva vse vede - govorim o tem, da je sam šolski sistem oziroma izobraževalni program napačno zastavljen. Naj ponazorim s primerom: Filozofska fakulteta bi morala imeti vsaj en semester predmet, katerega bi recimo predaval Jure Zupan. Pazite, tu ne mislim, da bi dr.Zupan predaval o zgodovinskem pregledu dosežkov fizike - te mora tako vsak spodoben filozof poznati, no saj poslušajo filozofijo narave (Uršič) - mislim na predavanja: Hiter prelet PTR, STR, fizika polj (seveda primeren nivo), uvod v kvantno mehaniko, teorija strun, M-teorija, (jaz bi dodal še holografski princip, vendar se bojim, da pa se mogoče fiziki s tem ne bi strinjali, skratka ne vem). Po drugi strani, bi lahko imeli na naravoslovnih fakultetah primeren seminar z določenimi humanističnimi in družboslovnimi vsebinami.

Bognedaj, da bi filozofe učili fiziko. Vpis bi padel za 90 %. Ti imaš čudne ideje, da bi z vpeljavo "mešanih" predmetnikov popravil reči. To ne bo šlo. Jaz sem poslušal dva "družboslovna" predmeta na FMF. Filozofijo znanosti in ekonomiko poslovanja. Popolna izguba časa. Raje bi tisti čas bral Betheja. Ne smeš pozabiti, da sem šel študirati fiziko in samo fiziko. Kakor filozof filozofijo. Čeprav slednji bi rabili tudi fiziko, ker ne vidim, kako lahko brez fizike sploh kaj rečejo o naravi. Žal, tako pač je. Saj še osnovnih zakonov nje ne bo poznal. Razen! Če se jih sam uči. Fizik pa ne rabi posebnega pouka filozofije in politike itd. Ker se že uči ultimativno znanost. Tj. fiziko. Žal Žal Žal menim, da je fizika superiorna in v njej je inherentno znanje 0 (študij o) vsem, kar je.

Ciljam predvsem na praktično filozofijo, etiko, politiko, estetiko, seveda tudi filozofijo fizike (ontologija). Škoda je, da se mladi študentje naravoslovja ne seznanijo tudi s temi vsebinami. Meni je jasno, da jim to pri samem razumevanju fizike ne bo veliko pomagalo pravzaprav nič, jim pa bo definitivno koristilo z vidika sposobnosti družbene/kulturne kritike.

Ha. Vendar ali teoretični fizik kritizira družbo? On ti pove, kakšna je narava. On ti govori o družbi s svojega stališča. Zakaj bi moral imeti tečaj ontologije? Vidiš, jaz precej bolj konzervativen, ko gre za fiziko, kot misliš. Vdor vseh teh "filozofij" je katastrofa za fiziko. Kaj pa menim o "filozofiji" in "ideologiji" pa sem enkrat že povedal. Izum uma.

e družboslovce tu spustiva in se osredotočiva na naravoslovce in njegovo ugotovitev glede neizobraženosti - tu verjetno ni mislil na naravoslovno izobrazbo - lahko hitro prideva do tega, kar sem sam rekel. Srednješolski nivo je premalo. Ne da je nepotreben, nikakor ne, vendar je to vendarle obdobje ko praviloma mladi niso zainteresirani obdelovati vprašanja s področja ontologije (čista "hard fizika"), etike, politike, estetike. Največji problem, ki ga sam vidim je, da naravoslovci (praviloma) ne poznajo jezika humanistike in družboslovja. Dovolj bo, da ponudim kot pimer nekaj pojmov, oblast, ideologija, hegemonija, biopolitika, biooblast. Zakaj tega fiziki ali matematiki ne bi obvladali? Da sistemov (teorija družbenih sistemov) niti ne omenjam.

Kot sem rekel tu ne gre za nek velik doprinos razumevanju matematike ali pa fizike, temveč za tisto, kar po moji presoji, tudi dela "celovit" subjekt oziroma "celega" človeka.

Mislim, da bi tudi naravoslovci veliko lažje razumeli, kaj se pravzaprav dogaja z recimo uveljavljanjem reforme šolskega in visokošolskega sistema.

Srednješolski nivo je čisto dovolj. Morda te bo šokiralo, ampak moja najbolj plodovita leta so bila gimnazijska. Tam sem več fizike zaužil kot na faksu. Odvisno je, kaj počneš na gimnaziji. Družboslovci zavračajo fiziko, ker je ne rabijo. Fiziki pa ne rabijo poznati jezika humanistike, ker znajo jezik formalne matematične logike in narave. To pa je ultimativni jezik. Zakaj bi sestopal po lestvi navzdol? Oblast, ideologija, hegemonija, biopolitika, biooblast so izumi uma. Ne prenesejo preizkusa časa, ker so izum uma. Se lahko spremenijo v sapici vetra. Sila, navor, hamiltonka ... pa so večni. (Biblijsko rečeno)
V resnici se tudi fiziki ukvarjajo z družbenimi sistemi, jasno. Jaz poznam Sergeja Kapico, ki je sin Petra Kapitze, ki je rešil Leva Landaua sibirskega gulaga. On se ukvarja s problemom rasti števila ljudi na Zemlji s termodinamičnega stališča. Njemu so "oblast", "politika" ipd. zgolj motnje, morda celo spremenljivke, ki zavzamejo enkrat to enkrat drugo vrednost.

Za ostalo bom rabil malce več časa, moram pobrskati po virih. Za začetek moram najti učni program predmeta filozofija na srednjih šolah. Ugotoviti na kakšen način se spopadajo z prej omenjenimi pojmi (oblast, ideologija ...)

To ti jaz lahko povem, ne da bi bral učni načrt. Filozofija v gimnaziji je njena zgodovina. Kar je edino sprejemljivo. Za fiziko pa ni.

Sicer lepo, da si me opomnil, vendar to vem, filozofija po učnem načrtu: "omogoča razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi osnova humanistike, družboslovja, naravoslovja, religije in umetnosti;" (http://portal.mss.edus.si/msswww/progra ... a_gimn.pdf). Kateri drugi družboslovni predmet počne isto?

Tega filozofija v resnici ne počne, ker srednješolski filozofi običajno niso kompetentni govoriti o naravi, saj o njej nič ne vedo. Aristotelovski "besedni" pristop k razlagi narave pa je ničvreden. Kar je definicija filozofije s stališča fizika. Niels Bohr, na primer, je študiral Kirkegarda (ne vem, kako se prav napiše). O njem je diskutiral s svojim bratom. Vendar on ga je študiral informativno kot človeka, ki ima svoj pogled na reči. Ni ga jemal kot fizika, ki o rečeh lahko celo nekaj pove.

[problemi]

Oohh, kakšen razkol sem povzročil. Uh.

Čemu močne besede? Mislim, da ne gre za razkol, za izmenjavo mnej pač.

Najprej moram reči, da ima Shrink prav, ko pravi, da so družboslovci začutili bolečine v aferi Sokal

.

To se tudi sam strinjam, no bolečine ..., ampak ja ...

Meni se zdi še več, da je v njihovi naravi vzpostaviti novo teorijo, novo ideologijo, kakor bi rekel Problemi, s katero bi osmislili svoje trpljenje v tem in grdoto napadalcev.

Ravno za pojme gre, mislim da se motiš to glede "njihove narave", seveda če te pravilno razumem.

Vendar! Trdim, da niti fizika ni povsem imuna na to. Res je, da je precej bolj trdna, ker vztrajno zavrača vdor "politike" in "ideologije" in "flancanja" vase, saj venomer zavrača sploh branje takih šarlatanskih tekstov.

Ampak od kje ti ideja da so teksti o politiki ali ideologiji šarlatanski teksti. Je Žižek sarlatan?

Bognedaj, da bi filozofe učili fiziko. Vpis bi padel za 90 %.

Mislim, da to sploh ni res. Prepričan sem, da bi z zanimanjem poslušali predavanja. Seveda v primeru, da bi bila zanimiva.

Ti imaš čudne ideje, da bi z vpeljavo "mešanih" predmetnikov popravil reči. To ne bo šlo. Jaz sem poslušal dva "družboslovna" predmeta na FMF. Filozofijo znanosti in ekonomiko poslovanja. Popolna izguba časa. Raje bi tisti čas bral Betheja. Ne smeš pozabiti, da sem šel študirati fiziko in samo fiziko. Kakor filozof filozofijo. Čeprav slednji bi rabili tudi fiziko, ker ne vidim, kako lahko brez fizike sploh kaj rečejo o naravi. Žal, tako pač je. Saj še osnovnih zakonov nje ne bo poznal. Razen! Če se jih sam uči. Fizik pa ne rabi posebnega pouka filozofije in politike itd. Ker se že uči ultimativno znanost. Tj. fiziko. Žal Žal Žal menim, da je fizika superiorna in v njej je inherentno znanje 0 (študij o) vsem, kar je.

No, tu je konec koncev srž problema o katerem bom povedal več kasneje. Ugotoviš, da filozof potrebuje fiziko, ker drugače tudi osnovnih zakonov narave ne bo poznal. Za "zakone družbe" pa istočasno ugotoviš, da je dovolj srednejšolski nivo.

P.S.

Če si na faksu sam poslušal dva zgrešena "družboslovna predmeta", še ne pomeni da je moja ideja čudna.

[Roman]

Ugotoviš, da filozof potrebuje fiziko, ker drugače tudi osnovnih zakonov narave ne bo poznal.

Samo, če jih za svojo filozofijo potrebuje (namreč, če filozofira o naravi in njenih zakonih).

Za "zakone družbe" pa istočasno ugotoviš, da je dovolj srednejšolski nivo.

Fizik se vendar z njimi ne ukvarja v okviru svoje stroke. Noben zakon družbe ne more razložiti ugank, s katerimi se fizik ukvarja.

[ZdravaPamet]

Ampak od kje ti ideja da so teksti o politiki ali ideologiji šarlatanski teksti. Je Žižek sarlatan?

Ne, ni. Ampak nisem ciljal nanj. On ne bi objavljal v Nature ali v American Journal of Physics.

Mislim, da to sploh ni res. Prepričan sem, da bi z zanimanjem poslušali predavanja. Seveda v primeru, da bi bila zanimiva.

V tem primeru bi, če bi predaval jaz, poskrbel, da bi bila predavanja popolnoma nezanimiva. Zanimivost je za ... množice. Narava je sama zanimiva.

Če si na faksu sam poslušal dva zgrešena "družboslovna predmeta", še ne pomeni da je moja ideja čudna.

Okej, ne pomeni.

PS: A gledate diskusijo v parlamentu o problemih v visokem šolstvu? Filozofi in humanisti imajo zelo zanimive poglede na znanje in znanost. Imamo srečo, da pri nas sploh obstaja kakšen resen znanstveni center.

[problemi]

Samo, če jih za svojo filozofijo potrebuje (namreč, če filozofira o naravi in njenih zakonih).

Zakaj to omejevanje? Ne glede na filozofovo razmišljanje ta (prvailoma) trči tudi ob ontološka vprašanja (sprašavanje po izvoru, vzroku, dinamiki sistema ...).

Fizik se vendar z njimi ne ukvarja v okviru svoje stroke. Noben zakon družbe ne more razložiti ugank, s katerimi se fizik ukvarja.

Tu obenem odgovarjam tuid ZdraviPameti. Nikjer, amapk res nikjer nisem trdil, da "zakoni družbe" vplivajo na tisto s čimer se fizik ukvarja profesionalno. Saj sem bil verjetno jasen: "Kot sem rekel tu ne gre za nek velik doprinos razumevanju matematike ali pa fizike, temveč za tisto, kar po moji presoji, tudi dela "celovit" subjekt oziroma "celega" človeka.".

[problemi]

V tem primeru bi, če bi predaval jaz, poskrbel, da bi bila predavanja popolnoma nezanimiva. Zanimivost je za ... množice. Narava je sama zanimiva.

Čemu potem univerza, vrnimo se Starim Grkom in njih akademijam? Zgolj "zrimo" v naravo, ki je sama zanimiva.

Tu meni nekaj ne štima. Mogoče kasneje več o tem.

[ZdravaPamet]

"Kot sem rekel tu ne gre za nek velik doprinos razumevanju matematike ali pa fizike, temveč za tisto, kar po moji presoji, tudi dela "celovit" subjekt oziroma "celega" človeka.".

Fizika družboslovca ne bo naredila celega, prav tako ne filozofija fizika. Še posebej pa ne formalno izobraževanje.

Čemu potem univerza, vrnimo se Starim Grkom in njih akademijam? Zgolj "zrimo" v naravo, ki je sama zanimiva.

Okej, zdaj imam priložnost, da ti povem, kaj mislim o univerzi. Univerza (univerzum, univerzal...) naj bi služila afirmaciji reči, ki jih že vemo, in raziskovanju novih reči. Naša Univerza (samo ena je zares relevantna) pa služi kot socialni korektiv, na katerega so se navadili profesorji sami, poleg študentov. Grem stavit, da so ti kot mlademu fifiju starši govorili, da moraš študirat, ker drugače ne boš imel normalne plače. Evo! Tu ti je problem vseh problemov! In je mladi Problemi šel študirat. Pred njim in za njim še tisoče drugih ljudi. Nastalo je študentsko delo, nastali so študentski statusi itd. Univerza bi morala biti neizprosna katedra znanosti in znanja, ne pa to sranje, kar je zdaj. Čeprav, ne me razumeti narobe, jo spoštujem.

[problemi]

Fizika družboslovca ne bo naredila celega, prav tako ne filozofija fizika. Še posebej pa ne formalno izobraževanje.

Se strinjam, povsem. Lahko pa ga naredi "celovitejšega", s tem mislim predvsem na spodbudo k zanimanju. Zato sem tudi rekel, da bi bil učni načrt takšnih predmetov, usmerjen v spodbudo k nadaljnjemu branju in študiju. Vsak študij je tako želja, obveznost, kar koli pač študenta. Njegov interes je študirati. Tu pa pride do nekega krožnega učinka, saj univerza (seveda ne zgolj ta) usmerja , gradi, ustvarja interese študentov - spomni se debate o kvotah, česa naj imamo več družboslovcev ali naravoslovcev, merilo pa naj bi bila zaposljivost. - Kot vidiš oziroma natančneje, sam tu vidim prostor za obravnavo ideologij.

Za tebe ne vem, tudi ni moj namen, da ti nekaj vsiljujem, ampak kako ti razumeš pojem ideologije. Ne gre za definicijo, temveč ali ti v družbeni realnosti opaziš kakšne procese, ki bi lahko bili detereminirani z ideologijami? In, ne gre za to, da to meni poveš, sebe vprašaj.

Okej, zdaj imam priložnost, da ti povem, kaj mislim o univerzi. Univerza (univerzum, univerzal...)

Dosti podobno kot jaz, zgleda da imava zgolj različne poglede na možne rešitve - seveda s poudarkom, da tisto glede predmetnikov ni rešitev, bi bilo potrebno še marsikaj dodati.

naj bi služila afirmaciji reči, ki jih že vemo, in raziskovanju novih reči.

Se strinjam.

Naša Univerza (samo ena je zares relevantna) pa služi kot socialni korektiv, na katerega so se navadili profesorji sami, poleg študentov.

Ko sem nekje omenil, da je na tem forumu nekaj naravoslovcev ki razumejo vsebine iz humanistike in družboslovja sem imel v mislih tudi tebe. In nisi izjema. Ni pa to tudi pravilo, tu mislim širše in en zgolj na ta forum.

Ne razumem pa določenega podcenjevanja, ki ga sam razbiram iz tvojih besed. Oba veva, da ima naravoslovje določene modele na podlagi katerih opazuje določene entitete, pojave ... V humanistiki in družboslovji tudi obstajajo ti modeli. Eden od teh in po moji presoji zelo učinkovit je opisan tu: viewtopic.php?p=44572#p44572 in v nekaj naslednjih postih. Če se skozi čtivo prebijaš kot jaz, laik pač, porabiš ogromno časa, da razumeš pomen napisanega. Nekdo, ki bi poslušal kvalitetno predavanje o tem bi to zapopadel veliko hitreje. Je pa dejansko dober pripomoček za obravnavo družbenih fenomenov. No, naj bo dosti o tem ...

Kljub tvoji zgornji povsem pravilni ugotovitvi, sam vidim v ozadju nek veliko večji problem, katerega nam hočejo današnji (neo)liberali skriti za zaveso. Ta pa je izničenje javnega. Topovi "močno" streljajo (R. Pezdir na primer), Univerzo je treba na vsak način diskreditirati - čikaška šole ekonomije na delu v Sloveniji - jo prikazati kot leglo profesorjev, asistentov, raziskovalcev kot nekih pijavk, ki sesajo denar, ki ga gospodarstvo krvavo pridela. Ko sem že omenil čikaško šolo ekonomije naj zgolj v črticah povem smer ideologije le te. Gledal sem dokumentarec, mislim da je naslov "Šok", ampak ... kjer najvidnejše ime te šole, oče pravzaprav, Milton Friedman pove, da bi po njemu moralo ostati javno (torej državno, last države) zgolj vojska in avtoceste. Zakaj te druge mi ni jasno, ampak itak nepomembno.

Absolutno se strinjam, da je marsikaj potrebno urediti na Univerzi, vendar ta vulgarni in brutalni napad na njo govori veliko več kot le to, da se profesorji borijo za svoje plače.

Grem stavit, da so ti kot mlademu fifiju starši govorili, da moraš študirat, ker drugače ne boš imel normalne plače. Evo! Tu ti je problem vseh problemov! In je mladi Problemi šel študirat. Pred njim in za njim še tisoče drugih ljudi. Nastalo je študentsko delo, nastali so študentski statusi itd. Univerza bi morala biti neizprosna katedra znanosti in znanja, ne pa to sranje, kar je zdaj. Čeprav, ne me razumeti narobe, jo spoštujem.

Tu bi bilo potrebno nujno videti, kaj se zgodi z zadnjo bolonjsko reformo. V katero smer le ta vleče?

Strinjam se, da bi morala biti Univerza neizprosna katedra znanosti in znanja. Tu pa dejasnko pogrešam aktivnejšo vlogo zaposlenih pri soodločanju glede marsičesa na Univerzi. Sindikati bi morali na nek način zasesti Univerzo, se postaviti kot aktiven subjekt, ki od vodstva le te terja rezultate na vseh področjih svojega delovanja. Torej sindikat, ki se postavi kot subjekt kateri hoče odgovorno sodelovati v odločanju glede usode Univerze, kakor tudi visokega šolstva na splošno. Vendar ves čas aktivno, ne zgolj ob kofliktih z vlado. Zato sem na blogu ponudil za vzor sindikate na SŽ, pa ne, da jih idealiziram, sploh ne, ampak sindikati v tem podjetju dejansko soodločajo, seveda do meje do katere pač kot takšna organizacija lahko, ampak to ni slaba praksa. Ne igrajo pasivne vloge.

Predvsem pa pogrešam aktivnejšo vlogo mladih razsikovalcev, asistentov. Ker kljub temu, da oba želiva Univerzi vse najbolje, in to Javni Univerzi, je čas da se marsikaj uredi znotraj nje, no saj ji ravno s tem želiva najbolje.

Za vse to pa je potrebno veliko širše zananje kot je le tisto, ki je, seveda, glavna smer zanimanja nekag študenta, ali profesorja, asistenata, raziskovalca.

Sem malce predolg, sem mislil še kaj reči o simbolnih mestih, o diskurzu, mogoče kasneje.

[shrink]

Sicer lepo, da si me opomnil, vendar to vem, filozofija po učnem načrtu: "omogoča razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi osnova humanistike, družboslovja, naravoslovja, religije in umetnosti;" (http://portal.mss.edus.si/ msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_filozofija_gimn.pdf). Kateri drugi družboslovni predmet počne isto?

Iz zgodovinskega vidika je to res, drugače pa je filozofija naravoslovcem popolnoma nepotrebna. In to sem že večkrat povedal, kot tudi to, da naravoslovcem ni potrebna filozofska izobrazba v stilu, kako so podvrženi določenim domnevnim ideologijam.

[problemi]

Iz zgodovinskega vidika je to res, drugače pa je filozofija naravoslovcem popolnoma nepotrebna. In to sem že večkrat povedal, kot tudi to, da naravoslovcem ni potrebna filozofska izobrazba v stilu, kako so podvrženi določenim domnevnim ideologijam.

Shrink, da je filozofija naravoslovcem nepotrebna sem nekajkrat omenil, omenil sem tudi, da ni ambicija filozofov učiti fizike fiziko. Ne razumem pa kako je lahko razumevanje družbene resničnosti naravoslovcem nepomembno. Rekel sem tudi, da ne bi šlo za vsiljevanje definicij, temveč odpreti razpravo skozi katero bi si vsak posamezen študent lažje ustvaril sliko o družbenem dogajanju in s tem tudi omogočiti lažje udejstvovanje v politiki. Sam namreč pogrešam ves potencial, ki ga premorejo študentje naravoslovja, v slovenski politiki.

Praviš domnevnim ideologijam, a ena ravno začenja postopke počasne, vendar vztrajne privatizacije, viskošolskega sistema. No, mogoče pravzaprav zgolj nadaljuje ta proces, naj ne bom preveč krivičen.

Ampak, če smatraš, da bi bil tak predmet nepotreben, sprejmem tvoje mnenje, pač OK, sam mislim drugače.

[shrink]

Seveda je nepotrebno, ker se naravoslovci ne ukvarjajo z družbeno resničnostjo, za njeno razumevanje pa seveda niso potrebna filozofska očala. Sicer pa: če bi bila filozofska izobrazba prednost pri udejstvovanju v politiki, bi nekdanji Borčijev zaveznik s svojo stranko obstal v parlamentu.

[problemi]

Seveda je nepotrebno, ker se naravoslovci ne ukvarjajo z družbeno resničnostjo, za njeno razumevanje pa seveda niso potrebna filozofska očala. Sicer pa: če bi bila filozofska izobrazba prednost pri udejstvovanju v politiki, bi nekdanji Borčijev zaveznik s svojo stranko obstal v parlamentu.

Shrink, tvoji argumneti so povsem mimo, da ne dolgovezim. Torej bova tu končala.

[shrink]

Seveda je nepotrebno, ker se naravoslovci ne ukvarjajo z družbeno resničnostjo, za njeno razumevanje pa seveda niso potrebna filozofska očala. Sicer pa: če bi bila filozofska izobrazba prednost pri udejstvovanju v politiki, bi nekdanji Borčijev zaveznik s svojo stranko obstal v parlamentu.

Shrink, tvoji argumneti so povsem mimo, da ne dolgovezim. Torej bova tu končala.

Ti lahko kar končaš, je pa jasno, kakšen argument je povsem mimo: da sleherni mora obvladati filozofijo oz. gledati skozi prizmo filozofa, da "razume družbeno resničnost" oz. še huje: da sploh "razume, kaj je osnova" njegovega področja.

[sinbad]

V zgodovini jih je bilo kar nekaj....

René Descartes du Perron Cartesius (Cartesio, Kartezij), francoski filozof, matematik, fizik, učenjak in častnik,
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof,
Pitagóras), starogrški filozof, matematik in mistik
Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof,
Sir Isaac Newton [àjzak njúton], PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist,

[Roman]

Nihče ne more znanstveniku preprečiti, da bi se ta ukvarjal tudi s filozofijo. In pozabljaš, da je bila včasih vsa znanost filozofija.