Resonanca

[LUKEC1]

Res je v nasprotju z fiziko, kar se ne pomeni da ni res.

[shrink]

Res je v nasprotju z fiziko, kar se ne pomeni da ni res.

Klasičen argument šarlatana.

[Roman]

Ja pa kdo pravi, da fizika vse ve?

Kaj je zate vse? Vsekakor za vse, kar veš ti, ve fizika bolje. S tem se sprijazni, razen če se nameravaš poučiti.

Kaj mislis, da ne znam fizike?

Iz tega, kar napišeš, lahko sklepamo, da ne.

Samo malo po svoje razmisljam.

Žal pri tem pozabljaš na fiziko.

[Rock]

Stvar je tako enostavna samo opazovati je treba. Ce pogledate otroka, na gugalnici. Stars ki ga potiska uporabi vedno enak navor. Otrok se pa giblje vedno hitreje. Tako, da se navori skoraj sestevajo. Ce ga seveda potiska v pravih intervalih oziroma v resonanci. Vhodni navor je vedno enak, output pa vedno vecji.

Omenjaš 'navor'.
Znaš morda opisati, npr. pri običajnem avtomob. motorju z notr. izgorevanjem, moč, silo, navor?

[shrink]

Omenjaš 'navor'.
Znaš morda opisati, npr. pri običajnem avtomob. motorju z notr. izgorevanjem, moč, silo, navor?

Nedeljskopravna repetitivnost:

viewtopic.php?p=84212#p84212

[Rock]

Navedi mi integralno besedilo (trenutno na m. tablici link ni dosegljiv).

[shrink]

Če na t. t. ne moreš klikati linkov, zmoli en o. n. ali dva; morda pomaga.

[LUKEC1]

Stvar je tako enostavna samo opazovati je treba. Ce pogledate otroka, na gugalnici. Stars ki ga potiska uporabi vedno enak navor. Otrok se pa giblje vedno hitreje. Tako, da se navori skoraj sestevajo. Ce ga seveda potiska v pravih intervalih oziroma v resonanci. Vhodni navor je vedno enak, output pa vedno vecji.

Omenjaš 'navor'.
Znaš morda opisati, npr. pri običajnem avtomob. motorju z notr. izgorevanjem, moč, silo, navor?

Kar sila pomeni za premo gibanje, pomeni navor za kroženje ali vrtenje telesa.
Moč navora izračunamo, da pomnožimo kotno hitrost z navorom. Navor je pa sila krat razdalja, poenostavljeno rečeno.
Štos pri resonanci je da se navori seštevajo. In sicer tako:
Če imamo konstanten navor recimo 10 Nm. so sicer izgube, zato se navori seštevajo takole:
10Nm+9Nm+9Nm+9Nm+...
Ali pa po enačbi M(skupni)=frekvenca *M(trenutni)*(faktor izgub)
Kajne šrinkolino?
Ker je frekvenca pri nihanju konstantna, je dejansko izhodna moč, večja kot vhodna.
Faktor izgube je med 0 in 1.
Velja pa to samo, dokler nihalo niha. Ko začne krožiti, veljajo enačbe standardne fizike, ker se potem tudi kotna hitrost povečuje, torej rabimo tudi večjo moč.

[Rock]

Stvar je tako enostavna samo opazovati je treba. Ce pogledate otroka, na gugalnici. Stars ki ga potiska uporabi vedno enak navor. Otrok se pa giblje vedno hitreje. Tako, da se navori skoraj sestevajo. Ce ga seveda potiska v pravih intervalih oziroma v resonanci. Vhodni navor je vedno enak, output pa vedno vecji.

Omenjaš 'navor'.
Znaš morda opisati, npr. pri običajnem avtomob. motorju z notr. izgorevanjem, moč, silo, navor?

Kar sila pomeni za premo gibanje, pomeni navor za kroženje ali vrtenje telesa.
Moč navora izračunamo, da pomnožimo kotno hitrost z navorom. Navor je pa sila krat razdalja, poenostavljeno rečeno.

Formule olajšajo rutinska izračunavanja. - Kar me je zanimalo, je esenca navora (na kakršni koli stopnji zahtevnosti).

[LUKEC1]

https://sl.wikipedia.org/wiki/Navor

[shrink]

Stvar je tako enostavna samo opazovati je treba. Ce pogledate otroka, na gugalnici. Stars ki ga potiska uporabi vedno enak navor. Otrok se pa giblje vedno hitreje. Tako, da se navori skoraj sestevajo. Ce ga seveda potiska v pravih intervalih oziroma v resonanci. Vhodni navor je vedno enak, output pa vedno vecji.

Omenjaš 'navor'.
Znaš morda opisati, npr. pri običajnem avtomob. motorju z notr. izgorevanjem, moč, silo, navor?

Kar sila pomeni za premo gibanje, pomeni navor za kroženje ali vrtenje telesa.
Moč navora izračunamo, da pomnožimo kotno hitrost z navorom. Navor je pa sila krat razdalja, poenostavljeno rečeno.
Štos pri resonanci je da se navori seštevajo. In sicer tako:
Če imamo konstanten navor recimo 10 Nm. so sicer izgube, zato se navori seštevajo takole:
10Nm+9Nm+9Nm+9Nm+...
Ali pa po enačbi M(skupni)=frekvenca *M(trenutni)*(faktor izgub)
Kajne šrinkolino?
Ker je frekvenca pri nihanju konstantna, je dejansko izhodna moč, večja kot vhodna.
Faktor izgube je med 0 in 1.
Velja pa to samo, dokler nihalo niha. Ko začne krožiti, veljajo enačbe standardne fizike, ker se potem tudi kotna hitrost povečuje, torej rabimo tudi večjo moč.

Ne, dipl. kljukec, to je le tvoja "standardna" perpetuum coaxatus (trajno šarlatanska) "fizika".

[Rock]

https://sl.wikipedia.org/wiki/Navor

Hvala, ampak me ne zadovolji.