Čudeži in znanost

[bargo]

Prav, lepo da priznaš.

Nisem priznal tega, kar bi ti rad slišal.

Priznal si tole: "Zato iz slovarja vzamem samo tiste definicije, ki so bolj točne, ne pa tudi tiste, ki jih uporabljajo nevedni in površni govorci." Iz tega izhaja tudi, da "veš in nisi površen", kar je pa precej čudno glede na to, da si skeptik.

Mimogrede, kako pa določiš "točnost"? In kako določiš mejo točnosti, da nekatere definicije pridejo preko meje in so tako s tvoje strani izbrane?

UI, chatGPT pravi tako na tvoje stališče: "Zato iz slovarja vzamem samo tiste definicije, ki so bolj točne, ne pa tudi tiste, ki jih uporabljajo nevedni in površni govorci.":

"To stališče bi lahko interpretirali kot primer "cherry pickinga" v kontekstu izbire informacij. Oseba, ki izraža to mnenje, namerno izbira in uporablja samo tiste definicije iz slovarja, ki se ji zdijo bolj točne ali ustrezne za njeno argumentacijo ali razumevanje, medtem ko zavrača ali ignorira druge definicije, ki so morda prav tako veljavne, a jih uporabljajo manj informirani ali manj natančni govorci.

Takšno selektivno izbiranje informacij lahko vodi do pristranske predstavitve jezikovne realnosti, saj slovarji pogosto vsebujejo različne definicije, ki odražajo širino uporabe besed v jeziku, vključno z različnimi registri, dialekti in sociolekti. Zanemarjanje definicij, ki jih uporabljajo "nevedni in površni govorci", morda ne upošteva celotne jezikovne raznolikosti in bogastva, kar lahko vodi do ožjega ali elitističnega pogleda na jezik.

Poleg tega to stališče odraža predpostavko, da obstajajo "bolj točne" definicije, kar je lahko problematično, saj točnost definicije pogosto ni objektivna( ), ampak je odvisna od konteksta uporabe in sprejemanja s strani jezikovne skupnosti. Jezik je dinamičen in se nenehno razvija, zato so tudi definicije v slovarjih podvržene spremembam in revizijam, da odražajo trenutno rabo."
Amen!

Vojko temu pravi Cherry picking kar v prenesenem pomenu opisuje izbiro samo najboljših ali najugodnejših podatkov, informacij ali primerov, ki podpirajo določeno stališče ali tezo, medtem ko se ostale, manj ugodne informacije ignorira ali zavrne.

Ne gre za Cherry picking. Gre za izbor relevantnih definicij, ki se nanašajo na pogovor, ki teče.

"Izbor relevantnih definicij" praviš in relevanco določiš ti, da potem izbereš kaj ja in kaj ne?! Posrečeno, kot bi se igrala igrico kdo si bo izmislil večje število, pri čemer moram jaz povedati število na glas prvi in potem poveš še ti!

Če ti definicije niso všeč, lahko daš druge, ampak potem se ne moreva več pogovarjati, kajne.

Malce si pomešal lončke, Roman. Jaz sem z Franovimi predlogi zadovoljen, so pač kakšni so! Tebi niso vsi Franovi predlogi všeč in pač izbiraš samo tiste kateri so ti všeč. Saj, kdo pa bi ti zameril.

Drugače pa, nič neobičajnega ni to početje Roman.

Hm, ja, ti to že moraš vedeti.

Moram ne, vem pa, iz opazovanja kako umi funkcionirajo.

[Roman]

Odločim se, da bom prijatelju pomagal sestaviti zmaja. Mimo pride Bargo in vpraša, kaj delava. Odgovorim, da sestavljava zmaja.
Bargo vpraša: "Kaj pa je to zmaj?"
Bargo sicer dobro vidi, kaj imava s prijateljem v rokah, pa mu vseeno odgovorim.
Roman: "To je igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku." (Fran)
Bargo: "Ampak v slovarju je 6 definicij za zmaja. Ti si samovoljno izbral samo eno, tretjo, in vseh ostalih nisi upošteval."
Roman: "Seveda, saj gre za zmaja pod točko 3."
Bargo: "Čemu pa služijo ostali opisi? Predlagaj, da jih zbrišejo, ker samo zavajajo!"
Roman: "Iz slovarja vzamem samo tiste definicije, ki so bolj točne, ne pa tudi tiste, ki jih uporabljajo nevedni in površni govorci."
(Sicer rahlo iz konteksta, saj tudi nevedni in površni govorci ne bi uporabili za ta primer druge definicije kot 3.)
Bargo: "Mimogrede, kako pa določiš "točnost"? In kako določiš mejo točnosti, da nekatere definicije pridejo preko meje in so tako s tvoje strani izbrane?"
Roman: "Se ti zdi, da je definicija 1 (hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj) ali katera druga v tem primeru, ko sestavljava konkretnega zmaja, bolj točna od definicije 3 (igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku)?"
Bargo:"Vojko temu pravi Cherry picking kar v prenesenem pomenu opisuje izbiro samo najboljših ali najugodnejših podatkov, informacij ali primerov, ki podpirajo določeno stališče ali tezo, medtem ko se ostale, manj ugodne informacije ignorira ali zavrne. S tem si ponovno pokazal na BIAS (pristranskost!), katerega sem ti že dolgo nazaj nalepil. Si se vprašal zakaj to počneš?"
Roman: "Ne gre za Cherry picking. Gre za izbor relevantnih definicij, ki se nanašajo na pogovor, ki teče."
Bargo: ""Izbor relevantnih definicij" praviš in relevanco določiš ti, da potem izbereš kaj ja in kaj ne?!"
Roman: "Prijatelju pomagam sestaviti zmaja. Se ti zdi, da sem jaz določil, katera definicija je v tem primeru relevantna? Če ti definicije niso všeč, lahko daš druge, ampak potem se ne moreva več pogovarjati, kajne."
Bargo: "Jaz sem z Franovimi predlogi zadovoljen, so pač kakšni so!"
Roman: "Odlično. Potem si morda opazil, da ima ena beseda lahko več različnih pomenov in teh pomenov ne moreš poljubno mešati ali jih uporabljati hkrati vse skupaj. Ne vem sicer, zakaj bi kdorkoli to počel. Da ne bi izpadel pristranski? Kaj pa, če si osebnostno nagnjen k zamegljevanju in se v zmedah in neredu dobro počutiš? Morda bi Vojko temu rekel ribarjenje v kalnem. Kaj praviš?"

[bargo]

Odločim se, da bom prijatelju pomagal sestaviti zmaja. Mimo pride Bargo in vpraša, kaj delava. Odgovorim, da sestavljava zmaja.
Bargo vpraša: "Kaj pa je to zmaj?"
Bargo sicer dobro vidi, kaj imava s prijateljem v rokah, pa mu vseeno odgovorim.
Roman: "To je igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku." (Fran)

Do sem odično. Od tukaj naprej, pa pristransko.

Bargo: "Ampak v slovarju je 6 definicij za zmaja. Ti si samovoljno izbral samo eno, tretjo, in vseh ostalih nisi upošteval."

Od tukaj naprej pristransko! Namreč začneš z definicijo in se držiš definicije do cilja ("izdelava Zmaja"). Definicijo si ali izbral (recimo iz Frana) ali pa celo sam kreiral, kar sploh ni sporno. Zmaj bo pač skladen z določeno definicijo s tvoje ali vajine strani!

Roman: "Seveda, saj gre za zmaja pod točko 3."
Bargo: "Čemu pa služijo ostali opisi? Predlagaj, da jih zbrišejo, ker samo zavajajo!"
Roman: "Iz slovarja vzamem samo tiste definicije, ki so bolj točne, ne pa tudi tiste, ki jih uporabljajo nevedni in površni govorci."
(Sicer rahlo iz konteksta, saj tudi nevedni in površni govorci ne bi uporabili za ta primer druge definicije kot 3.)
Bargo: "Mimogrede, kako pa določiš "točnost"? In kako določiš mejo točnosti, da nekatere definicije pridejo preko meje in so tako s tvoje strani izbrane?"
Roman: "Se ti zdi, da je definicija 1 (hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj) ali katera druga v tem primeru bolj točna od definicije 3 (igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku)?"
Bargo:"Vojko temu pravi Cherry picking kar v prenesenem pomenu opisuje izbiro samo najboljših ali najugodnejših podatkov, informacij ali primerov, ki podpirajo določeno stališče ali tezo, medtem ko se ostale, manj ugodne informacije ignorira ali zavrne. S tem si ponovno pokazal na BIAS (pristranskost!), katerega sem ti že dolgo nazaj nalepil. Si se vprašal zakaj to počneš?"
Roman: "Ne gre za Cherry picking. Gre za izbor relevantnih definicij, ki se nanašajo na pogovor, ki teče."
Bargo: ""Izbor relevantnih definicij" praviš in relevanco določiš ti, da potem izbereš kaj ja in kaj ne?!"
Roman: "Prijatelju pomagam sestaviti zmaja. Se ti zdi, da sem jaz določil, katera definicija je v tem primeru relevantna? Če ti definicije niso všeč, lahko daš druge, ampak potem se ne moreva več pogovarjati, kajne."
Bargo: "Jaz sem z Franovimi predlogi zadovoljen, so pač kakšni so!"
Roman: "Odlično. Potem si morda opazil, da ima ena beseda lahko več različnih pomenov in teh pomenov ne moreš poljubno mešati ali jih uporabljati hkrati vse skupaj. Ne vem sicer, zakaj bi kdorkoli to počel. Da ne bi izpadel pristranski?"

Pravim, da "s prijateljem sestavljata zmaja" in sem vesel četudi mogoče ni samo "zmaj".

Roman: Kaj pa, če si osebnostno nagnjen k zamegljevanju in se v zmedah in neredu dobro počutiš? Morda bi Vojko temu rekel ribarjenje v kalnem. Kaj praviš?

Mogoče, lahko vidiš tudi tako. Čeprav si že slišal rek, "da eden sam zadošča" in pa priljubljeno Vojkovo tezo: "dejstva so trmasta stvar".
Kar se pa "zamegljevanja" tiče, za božjo voljo Roman no, saj vendar nisem jaz zapisal definicij v FRAN!

Pojem/geslo "verovati" pač ni povezano samo z bogom (posledično z religijo in posledično z dogmo.) to so dejstva (glej točko 3) in v tem ni prav nič zamegljevanja prav nasprotno kaže na kompleksnost pojma.

[Roman]

Od tukaj naprej pristransko!

Pristranskemu človeku je vse pristransko.

Namreč začneš z definicijo in se držiš definicije do cilja ("izdelava Zmaja").

Narobe. Začnem s predmetom, in ta je ostal predmet ne glede na vse definicije.

Definicijo si ali izbral (recimo iz Frana) ali pa celo sam kreiral, kar sploh ni sporno.

Definicije nisem izbral jaz. Pripada predmetu.

Zmaj bo pač skladen z določeno definicijo s tvoje ali vajine strani!

Nisi hotel razumeti poante. Kakor želiš.

četudi mogoče ni samo "zmaj".

Pred očmi ga imaš. Ne verjameš očem?

Kar se pa "zamegljevanja" tiče, za božjo voljo Roman no, saj vendar nisem jaz zapisal definicij v FRAN!

Nisi, si pa jih bral in svojevoljno interpretiral. Tu je megla.

Pojem/geslo "verovati" pač ni povezano samo z bogom.

Pojdi na trg in branjevko vprašaj, če veruje.

[bargo]

Od tukaj naprej pristransko!

Pristranskemu človeku je vse pristransko.

Res!? Roman, spet ni tvoj dan.

Namreč začneš z definicijo in se držiš definicije do cilja ("izdelava Zmaja").

Narobe. Začnem s predmetom, in ta je ostal predmet ne glede na vse definicije.

Drži, bo lopata ali pa vile, nekaj že bo!?

Definicijo si ali izbral (recimo iz Frana) ali pa celo sam kreiral, kar sploh ni sporno.

Definicije nisem izbral jaz. Pripada predmetu.

Kateremu predmetu?

Zmaj bo pač skladen z določeno definicijo s tvoje ali vajine strani!

Nisi hotel razumeti poante. Kakor želiš.

Lahko razumem, samo analogija je zavajajoča.

četudi mogoče ni samo "zmaj".

Pred očmi ga imaš. Ne verjameš očem?

Kar se pa "zamegljevanja" tiče, za božjo voljo Roman no, saj vendar nisem jaz zapisal definicij v FRAN!

Nisi, si pa jih bral in svojevoljno interpretiral. Tu je megla.

Aha, če je zate megleno pač ignoriraš?

Pojem/geslo "verovati" pač ni povezano samo z bogom.

Pojdi na trg in branjevko vprašaj, če veruje.

Zakaj pa branjevko? Vprašam raje tebe. Torej Roman, veruješ v fiziko?

[Roman]

Roman, spet ni tvoj dan.

Pristranska izjava.

Drži, bo lopata ali pa vile, nekaj že bo!?

Še ena.

Definicije nisem izbral jaz. Pripada predmetu.

Kateremu predmetu?

Dobil sem sicer občutek, da si me bral. Razumel očitno nisi. Preveč energije si porabil z iskanjem pristranosti.

Lahko razumem, samo analogija je zavajajoča.

Spet pristranost. Dobro ti gre.

Aha, če je zate megleno pač ignoriraš?

Naj bi tvojo interpretacijo resno jemal? Beži no.

Torej Roman, veruješ v fiziko?

Poglejva:
1. imeti zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil - Resno? Kaj vendar sprašuješ?
2. biti prepričan o obstoju, resničnosti česa, kar uči vera - Katera vera pa se ukvarja s fiziko?
// biti prepričan o obstoju česa skrivnostnega, umišljenega - Ne.
3. biti prepričan o obstoju, možnosti nastopa, uresničitve zlasti česa zaželenega - V zvezi s fiziko ne gojim nobenih prepričanj. Torej ne.
4. biti prepričan o uspešnosti, učinkovitosti koga ali česa - Ne. Nobenih prepričanj.
5. biti prepričan o poštenosti, iskrenosti koga - "Koga" se nanaša na človeka, ne na fiziko. Torej ne.
Izid: Ne verujem v fiziko. Pa ti?

[bargo]

Roman, spet ni tvoj dan.

Pristranska izjava.

Niti ne, samo ocena tvojih odzivov oz. podanih stališč.

Drži, bo lopata ali pa vile, nekaj že bo!?

Še ena.

Niti ne, ugotovitev pač glede na tvoje podajanje.

Definicije nisem izbral jaz. Pripada predmetu.

Kateremu predmetu?

Dobil sem sicer občutek, da si me bral.

Sem, sem. Nisi ujel poante. Brez (ustreznega) pojma ni (specifičnega) predmeta, ali? Kako že gre: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta!"

Razumel očitno nisi. Preveč energije si porabil z iskanjem pristranosti.

Veš, pristranskosti ni potrebno pretirano iskati, ker se sama zgosti izven sredine.

Lahko razumem, samo analogija je zavajajoča.

Spet pristranost. Dobro ti gre.

Ah daj no, če si izmišljuješ analogije z namenom pokazati in podkrepiti svoje stališče pri čemer izmišljena analogijo služi predvsem temu cilju potem jo pač ocenim za zavajajočo in se ne spuščam v podrobnosti, ki itak ne bi ničesar doprinesle k osnovni ugotovitvi.

Aha, če je zate megleno pač ignoriraš?

Naj bi tvojo interpretacijo resno jemal? Beži no.

Kako dojemaš različne podane interpretacije (tudi z moje strani) je povsem tvoja svobodna volja, hudič je, če ne verjameš v svobodno voljo.

Torej Roman, veruješ v fiziko?

Poglejva:
1. imeti zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil - Resno? Kaj vendar sprašuješ?

Opa, to pa je dober pristop. Sem vesel. Pustiva tole razlago zaenkrat, ker je preveč kompleksna, saj vsebuje celo geslo "boga" in ker ti meniš (saj še je tako?), da ne vemo kaj nekaj je, torej ne vemo niti kaj je materija, da zavest, kot našo prvovrstno izkušnjo sploh ne omenjamo, kako bi potem lahko vedeli kaj bi naj pomenilo geslo "bog".

2. biti prepričan o obstoju, resničnosti česa, kar uči vera - Katera vera pa se ukvarja s fiziko?

Naravoslovna vera , vera v naravoslovje:
Izraz pomeni močno vero ali zaupanje v naravoslovje in znanstveno metodo kot glavni ali edini vir resnice in razumevanja sveta. To vključuje prepričanje, da je vsa vprašanja o svetu in naši eksistenci mogoče razložiti z naravoslovnimi zakoni in znanstvenimi odkritji.

Vojko že išče nalivnik, da podpiše zgornjo izjavo. Kaj ne @Vojko? Malce ga sicer mede pojem "vera" v izjavi.

Kaj pa ti Roman, imaš močno vero ali zaupanje v naravoslovje in znanstveno metodo kot glavni ali edini vir resnice in razumevanja sveta?


Torej širše "verovanje v nas", ki vključuje vero v človeštvo na splošno, vključno z našo moralno, etično, in intelektualno sposobnostjo, ne le v znanstvenem smislu.


Kritika znanstvenega dogmatizma: V nekaterih kontekstih bi lahko izraz "naravoslovna vera" uporabili kritično, da označim percepcijo, da se znanost ali naravoslovje obravnava z neupravičeno stopnjo dogmatizma ali avtoritete, ki spominja na tradicionalne religije.. (npr. Jolly, "samo eden zadošča", ...)

// biti prepričan o obstoju česa skrivnostnega, umišljenega - Ne.

Kaj ne?
Povej, sprejemaš koncept "temne snovi" in/ali temne energije"? Če da, potem je to prav ta situacija, ko sprejemaš idejo ali koncept, ki ni oprijemljiv ali dokazljiv z običajnimi sredstvi znanja ali znanosti.

Uvedli smo temno materijo, da bi pojasnili "videno" in nihče je še ni empirično dokazal, kaj ne? Govorimo o %5 vidne materije, ko da bi vedeli kaj je 100%. Skratka, ...

"ČE ne" potem bova morala poiskati drug primer, recimo možgani in zavest.

3. biti prepričan o obstoju, možnosti nastopa, uresničitve zlasti česa zaželenega - V zvezi s fiziko ne gojim nobenih prepričanj. Torej ne.

Vidiš, ne verjamem. Vsaka miss Zemlje si želi mir na Zemlji, brez lakote in trpljenja in predvidevam, da se jim pridružuješ, kaj ne? Torej, brez fizike in napredka v izgradnji funkcionalnega modela okolja verjetno to ni mogoče, verjetno je to potreben pogoj, ni pa zadosten, pa vendar.

Prepričanje pa imaš latentno, saj verjameš da je svet eden, da je razdeljen na "nivoje", itd. Vse to in še kaj zagovarjaš iz (trenutnega) prepričanja, ki ga je povzročila in povzroča "fizika".

4. biti prepričan o uspešnosti, učinkovitosti koga ali česa - Ne. Nobenih prepričanj.

Joj, to pa je šolski primer zavajanje samega sebe Roman.

5. biti prepričan o poštenosti, iskrenosti koga - "Koga" se nanaša na človeka, ne na fiziko. Torej ne.

Fizika sama po sebi seveda ne more pojasniti ničesar, (zaenkrat) zmeraj pojasnjuje človek človeku. Torej?

Izid: Ne verujem v fiziko. Pa ti?

Tale tvoj objavljen izid je trenutno samo stališče katerega zagovarjaš! Bova videla če ti bo dejansko uspelo.

[Roman]

Roman, spet ni tvoj dan.

Pristranska izjava.

Niti ne, samo ocena tvojih odzivov oz. podanih stališč.

Ja, pristranska ocena. Ampak očitno meniš, da tvoje ocene niso pristranske.

Drži, bo lopata ali pa vile, nekaj že bo!?

Še ena.

Niti ne, ugotovitev pač glede na tvoje podajanje.

Ja, pristranska ugotovitev. Ampak očitno meniš, da tvoje ugotovitve niso pristranske.

Brez (ustreznega) pojma ni (specifičnega) predmeta, ali?

Ali je to platonizem? Predmeti so v geološki zgodovini po tvojem mnenju morali počakati, da je pračlovek sploh začel izumljati pojme, da so lahko začeli obstajati. Ampak, kako neki je sploh lahko nastal človek? Se ti zdi, da je pojem "človek" obstajal že prej? Res?

Kako že gre: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta!"

Čakaj no, govoril si o predmetih in pojmih. Prav, za pojme je potreben jezik. Očitno meniš, da predmete ustvarja jezik. Če ni jezika, ni predmetov.

Razumel očitno nisi. Preveč energije si porabil z iskanjem pristranosti.

Veš, pristranskosti ni potrebno pretirano iskati, ker se sama zgosti izven sredine.

Kar velja za vse, razen zate, kajne.

Ah daj no, če si izmišljuješ analogije z namenom pokazati in podkrepiti svoje stališče pri čemer izmišljena analogijo služi predvsem temu cilju potem jo pač ocenim za zavajajočo in se ne spuščam v podrobnosti, ki itak ne bi ničesar doprinesle k osnovni ugotovitvi.

Z analogijo sem se hotel približati tvoji govorici, ko ti z neposrednim govorom nisem uspel razložiti delovanja slovarja. Zanimivo je, da si mi očital, da nekatere definicije zanemarjam, ti pa si ravnal natanko tako. Se tega zavedaš?

hudič je, če ne verjameš v svobodno voljo.

V čem je težava? V čem hudič?

Opa, to pa je dober pristop. Sem vesel.

Ne vem. Bolj gre za dejanje obupanca.

2. biti prepričan o obstoju, resničnosti česa, kar uči vera - Katera vera pa se ukvarja s fiziko?

Naravoslovna vera , vera v naravoslovje:
Izraz pomeni močno vero ali zaupanje v naravoslovje in znanstveno metodo kot glavni ali edini vir resnice in razumevanja sveta. To vključuje prepričanje, da je vsa vprašanja o svetu in naši eksistenci mogoče razložiti z naravoslovnimi zakoni in znanstvenimi odkritji.

Naravoslovna vera ne obstaja, vera v naravoslovje morda pri kom, a ni bistveno. Pri tem tudi ne gre za zaupanje v znanstveno metodo, ampak preprosto za odsotnost alternativnih metod. Kaj bi ti priporočal kot glavni ali edini vir resnice in razumevanja sveta namesto znanosti?

Kaj pa ti Roman, imaš močno vero ali zaupanje v naravoslovje in znanstveno metodo kot glavni ali edini vir resnice in razumevanja sveta?

To je tvoja slepa ulica. Verjetno je v njej veliko ljudi, tudi znanstvenikov, zato se ti ni treba preveč vznemirjati. Znanost in noben znantvenik od tebe ne pričakuje, kaj šele zahteva vere, verjetja, zaupanja. To, kaj verjameš in ali verjameš, je povsem nepomembno in z znanostjo nima veliko skupnega.

Torej širše "verovanje v nas", ki vključuje vero v človeštvo na splošno, vključno z našo moralno, etično, in intelektualno sposobnostjo, ne le v znanstvenem smislu.

Prav, definiral si "verovanje v nas". Kaj pa je "vera v človeštvo nasploh"? Kaj naj pri tem verjamem ali, po tvoje, verujem? Da človeštvo obstaja? Da zmore razlikovati med prav in narobe? Da je sposobno preživeti naslednjih sto ali tisoč let? Kaj torej?

Kritika znanstvenega dogmatizma ...

Človek je nagnjen k dogmatizmu, in kolikor ga je v znanosti, potem to seveda ni primerno in je kritika upravičena. In lepo je, da to primerjaš z religijami.

Povej, sprejemaš koncept "temne snovi" in/ali temne energije"? Če da, potem je to prav ta situacija, ko sprejemaš idejo ali koncept, ki ni oprijemljiv ali dokazljiv z običajnimi sredstvi znanja ali znanosti.

Kaj tu pomeni "sprejemati". Vem, od kod pojem temne snovi in energije, in vem, da nihče ne ve, tudi jaz ne, če in kaj to je. Zdaj bi ti želel v to vtakniti mene in moje "sprejemanje" nekih konceptov. Gotovo želiš ugotoviti, da verujem v ta koncept, karkoli že to pomeni. Odgovor je pač ne.

Uvedli smo temno materijo, da bi pojasnili "videno" in nihče je še ni empirično dokazal, kaj ne?

Tako je. Empirično je dokazan pojav, do razlage pa je še dolga pot, če ta pot sploh obstaja.

Govorimo o %5 vidne materije, ko da bi vedeli kaj je 100%. Skratka, ...

Tako je. Ampak, skratka kaj?

"ČE ne" potem bova morala poiskati drug primer, recimo možgani in zavest.

Prav. Primer za kaj?

V zvezi s fiziko ne gojim nobenih prepričanj. Torej ne.

Vidiš, ne verjamem.

Tega ti ne morem niti ne želim preprečiti. Verjameš kar hočeš. Za človeka vere je sicer malce nenavadno, da zanikaš vero, a ti tega ne zamerim. Lahko pa se pogovarjava o kakem mojem konkretnem prepričanju, za katerega meniš, da ga imam.

Vsaka miss Zemlje si želi mir na Zemlji, brez lakote in trpljenja in predvidevam, da se jim pridružuješ, kaj ne?

Eno so želje, drugo so utopične želje, tretje so želje za javnost in za denar. Kakšno zvezo ima to s prepričanji in verovanji?

Prepričanje pa imaš latentno, saj verjameš da je svet eden, da je razdeljen na "nivoje", itd.

Po nepotrebnem mešaš pojme. Prepričanje ni isto kot vera. Latentno? Kdaj pa si nazadnje šaril po mojih možganih? Da je svet eden, ni stvar verjetja. Nivoji (jaz rečem raje plasti) tudi ne.

Vse to in še kaj zagovarjaš iz (trenutnega) prepričanja, ki ga je povzročila in povzroča "fizika".

Pozabljaš na matematiko, na filozofijo, na jezikoslovje in še kaj.

Joj, to pa je šolski primer zavajanje samega sebe Roman.

Pač sklep iz dogme: vsi se motimo. Domišljaš si, da poznaš moj um.

Fizika sama po sebi seveda ne more pojasniti ničesar, (zaenkrat) zmeraj pojasnjuje človek človeku. Torej?

Kaj pa je fizika drugega kot ljudje?

Izid: Ne verujem v fiziko. Pa ti?

Tale tvoj objavljen izid je trenutno samo stališče katerega zagovarjaš! Bova videla če ti bo dejansko uspelo.

Ne bo mi, ne more mi uspeti. V pogovoru s teboj mi ne more nič uspeti.

[bargo]

Pristranska izjava.

Niti ne, samo ocena tvojih odzivov oz. podanih stališč.

Ja, pristranska ocena. Ampak očitno meniš, da tvoje ocene niso pristranske.

Še ena.

Niti ne, ugotovitev pač glede na tvoje podajanje.

Ja, pristranska ugotovitev. Ampak očitno meniš, da tvoje ugotovitve niso pristranske.

hm.
Naj te spomnim, da mi vsi, ne da bi se tega zavedali, večinoma gledamo skozi očala naših lastnih izkušenj, tistega, kar smo slišali in videli okoli sebe. In v "mi", si vključen tudi TI. Pristranskost se pač nanaša na naše razmišljanje in odločitve, ki niso vedno utemeljene na razumu ali dejstvih. In ja, pristranskost je posledica družbenih norm, osebnih izkušenj in pazi, medijsko izpostavljenostjo! Saj veš kako pravijo: "Povej kaj bereš in povem ti kdo si"!

Kako pa je z razumom, če razmišljava da temelji na formalni logiki, pa ti je povedal Kurt, Kurt Gödel.
Dejstva (lokalna ) so lahko zavajajoča, samo spomni se na na Newtona in primer "kladivo in pero". Razmišljanje na podlagi interpolacije pa ni nič drugega kot vera, vera v model?!

Brez (ustreznega) pojma ni (specifičnega) predmeta, ali?

Ali je to platonizem? Predmeti so v geološki zgodovini po tvojem mnenju morali počakati, da je pračlovek sploh začel izumljati pojme, da so lahko začeli obstajati.

Ah. hm. Že sam pojem/geslo predmet je konstrukt nekega komunikacijskega modela, ki služi za izmenjavo informacij. Vse je v gibanju in pri tem pač prihaja do razlik, nekatere je mogoče opisati, beri ubesediti.

Tale je močna: "Predmeti so v geološki zgodovini po tvojem mnenju morali počakati, da je pračlovek sploh začel izumljati pojme, da so lahko začeli obstajati." A ni stvar obratna, saj se spomniš primer Triglava, kaj ne?

Črvina iz Stvarjenje sveta
Roman: Trdiš, da znanost izumlja svet, jaz pa te sprašujem, kako je izumila Triglav, ne ime, ampak goro. Bo šlo brez zamegljevanja?
Bargo: Predvidevam, da je štrlina bila že dolgo tam preden smo se mi pojavili. Štrlina je bila orientir, da se nismo izgubili nato pa smo jih dodelili še ime pač zaradi njene pomembnosti za nas. Torej, nismo izumili štrleče gmote, izumili smo zgodbo, ki opisuje to gmoto in evo tako pride:

Vesolje je ustvarjeno iz zgodb, ne iz atomov.
-- .Muriel Rukeyser. --



Predstavljal si, da se naša civilizacija uniči, kar si danes niti ni tako težavno predstavljati v luči ukrajinske in ostalih vojn, ki trenutno potekajo.
Vsi predmeti, ki so nastali /obstajali na podlagi industrijske in informacijske evolucije, bodo stvar geološke zgodovine in so nastali po sistemu naprej ideja in kasneje predmet, kaj ne?

Te predmete bo našel bo nek ne Zemljan in zraven še zapis: "Antropocen", da se bo lahko poučil, da predmeti ne nastanejo samo po naključju, temveč z tudi z namenom!

Ampak, kako neki je sploh lahko nastal človek? Se ti zdi, da je pojem "človek" obstajal že prej? Res?

hm. Po nekem razmisleku, bi odgovor bil "DA", kajti, če je vse determinirano in vzročno-posledično potem je (pazi) obstajal potencial človeka od vsega začetka, ki pa je v neskončnosti!

Lahko celo rečeš, da se je lokalno ta potencial realiziral, nekje drugje pa se ni. Še celo več, neskončno krat se je realiziral in neskončno krat se ni realiziral, če samo verjameš v multiverse in se na tak način rešiš
finetuning argumenta! Iz izkustva končnosti, so uvedli neskončnost in to celo na potenco, ker ena ne zadošča! Še Bruno se čudi!

Kako že gre: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta!"

Čakaj no, govoril si o predmetih in pojmih. Prav, za pojme je potreben jezik. Očitno meniš, da predmete ustvarja jezik. Če ni jezika, ni predmetov.

Na nek način drži, čeprav je videti čudno. Ideja je pred predmetom, načrt ustvari predmet, kajti, letalo se ne sestavi samo od sebe, ali?

Razumel očitno nisi. Preveč energije si porabil z iskanjem pristranosti.

Veš, pristranskosti ni potrebno pretirano iskati, ker se sama zgosti izven sredine.

Kar velja za vse, razen zate, kajne.

Na osebni ravni ni tako preprosto, naj te spomnim: "The first principle is that you must not fool yourself and you are the easiest person to fool." Potrebno je vsaj ogledalo!

Ah daj no, če si izmišljuješ analogije z namenom pokazati in podkrepiti svoje stališče pri čemer izmišljena analogijo služi predvsem temu cilju potem jo pač ocenim za zavajajočo in se ne spuščam v podrobnosti, ki itak ne bi ničesar doprinesle k osnovni ugotovitvi.

Z analogijo sem se hotel približati tvoji govorici, ko ti z neposrednim govorom nisem uspel razložiti delovanja slovarja. Zanimivo je, da si mi očital, da nekatere definicije zanemarjam, ti pa si ravnal natanko tako. Se tega zavedaš?

Ah, daj no. TI, ne da neke opise gesla zanemarjaš, temveč jih spregledaš in to z namenom, s tem skrčiš opisano geslo na želeno raven, človek bi dejal, da zmanjšaš definicijsko območje in to je pristranskost! Moje stališče je da "vsi smo verniki", kar velja vsaj za HSS! JAZ zagovarjam širši opis, kar seveda ne pomeni kar ugotavljaš "ti pa si ravnal natanko tako"! Vidiš, to je moje zavedanje, po katerem me sprašuješ!

hudič je, če ne verjameš v svobodno voljo.

V čem je težava? V čem hudič?

Težava je umestitev tega razmišljanja v koncept determinizma, hudič pa je, da je občutek, da si gospodar svojega telesa lažen! In če tako, se ti pač dogaja. Nekateri temu pravijo usoda!

Opa, to pa je dober pristop. Sem vesel.

Ne vem. Bolj gre za dejanje obupanca.

2. biti prepričan o obstoju, resničnosti česa, kar uči vera - Katera vera pa se ukvarja s fiziko?

Naravoslovna vera , vera v naravoslovje:
Izraz pomeni močno vero ali zaupanje v naravoslovje in znanstveno metodo kot glavni ali edini vir resnice in razumevanja sveta. To vključuje prepričanje, da je vsa vprašanja o svetu in naši eksistenci mogoče razložiti z naravoslovnimi zakoni in znanstvenimi odkritji.

Naravoslovna vera ne obstaja, vera v naravoslovje morda pri kom, a ni bistveno. Pri tem tudi ne gre za zaupanje v znanstveno metodo, ampak preprosto za odsotnost alternativnih metod. Kaj bi ti priporočal kot glavni ali edini vir resnice in razumevanja sveta namesto znanosti?

Kaj pa ti Roman, imaš močno vero ali zaupanje v naravoslovje in znanstveno metodo kot glavni ali edini vir resnice in razumevanja sveta?

To je tvoja slepa ulica. Verjetno je v njej veliko ljudi, tudi znanstvenikov, zato se ti ni treba preveč vznemirjati. Znanost in noben znantvenik od tebe ne pričakuje, kaj šele zahteva vere, verjetja, zaupanja. To, kaj verjameš in ali verjameš, je povsem nepomembno in z znanostjo nima veliko skupnega.

Ha, ha, si me nasmejal! Hvala Roman! Za zahvalo ti nalepim:

André Rieu - O Fortuna (Carmina Burana - Carl Orff)

Povej ti meni, na čem temelji pridobivanje znanja v fiziki v kontrastu z matematiko? In povej, kaj je skupnega med fiziko in matematiko v procesu pridobivanja znanja? Namig: prostor in Riemann, Bernhard Riemann!

Zorba le Grec - Sirtaki

Torej širše "verovanje v nas", ki vključuje vero v človeštvo na splošno, vključno z našo moralno, etično, in intelektualno sposobnostjo, ne le v znanstvenem smislu.

Prav, definiral si "verovanje v nas". Kaj pa je "vera v človeštvo nasploh"? Kaj naj pri tem verjamem ali, po tvoje, verujem? Da človeštvo obstaja? Da zmore razlikovati med prav in narobe? Da je sposobno preživeti naslednjih sto ali tisoč let? Kaj torej?

Kritika znanstvenega dogmatizma ...

Človek je nagnjen k dogmatizmu, in kolikor ga je v znanosti, potem to seveda ni primerno in je kritika upravičena. In lepo je, da to primerjaš z religijami.

No vidiš, saj nama gre!

Povej, sprejemaš koncept "temne snovi" in/ali temne energije"? Če da, potem je to prav ta situacija, ko sprejemaš idejo ali koncept, ki ni oprijemljiv ali dokazljiv z običajnimi sredstvi znanja ali znanosti.

Kaj tu pomeni "sprejemati". Vem, od kod pojem temne snovi in energije, in vem, da nihče ne ve, tudi jaz ne, če in kaj to je. Zdaj bi ti želel v to vtakniti mene in moje "sprejemanje" nekih konceptov. Gotovo želiš ugotoviti, da verujem v ta koncept, karkoli že to pomeni. Odgovor je pač ne.

Sprejemanja pomeni, da na podlagi sprejetih domnev interpoliramo naprej. Masa ukrivlja prostor in ker je ni videti dovolj, pač domnevamo, pri čemer smo sprejeli "masa ukrivlja prostor" (ker nekaj pač mora povzročati gravitacijo!), da obstaja temna materija. Torej, že vidiš "koncept" vere?

Uvedli smo temno materijo, da bi pojasnili "videno" in nihče je še ni empirično dokazal, kaj ne?

Tako je. Empirično je dokazan pojav, do razlage pa je še dolga pot, če ta pot sploh obstaja.

Govorimo o %5 vidne materije, ko da bi vedeli kaj je 100%. Skratka, ...

Tako je. Ampak, skratka kaj?

"ČE ne" potem bova morala poiskati drug primer, recimo možgani in zavest.

Prav. Primer za kaj?

Primer za tvoje stališče, da je zavest produkt možganov in da brez možganov ni zavesti. Drži, da je to tvoje stališče?

V zvezi s fiziko ne gojim nobenih prepričanj. Torej ne.

Vidiš, ne verjamem.

Tega ti ne morem niti ne želim preprečiti. Verjameš kar hočeš. Za človeka vere je sicer malce nenavadno, da zanikaš vero, a ti tega ne zamerim. Lahko pa se pogovarjava o kakem mojem konkretnem prepričanju, za katerega meniš, da ga imam.

Ah, imaš veliko prepričanj, kot vsi mi. Karma pač! Morda so nekatera manj vztrajna kot druga in se jih zato pać lažje zavedamo.

Vsaka miss Zemlje si želi mir na Zemlji, brez lakote in trpljenja in predvidevam, da se jim pridružuješ, kaj ne?

Eno so želje, drugo so utopične želje, tretje so želje za javnost in za denar. Kakšno zvezo ima to s prepričanji in verovanji?

Saj si že sam povedal povezavo!?

Prepričanje pa imaš latentno, saj verjameš da je svet eden, da je razdeljen na "nivoje", itd.

Po nepotrebnem mešaš pojme. Prepričanje ni isto kot vera. Latentno? Kdaj pa si nazadnje šaril po mojih možganih? Da je svet eden, ni stvar verjetja. Nivoji (jaz rečem raje plasti) tudi ne.

Zmeraj, ko se pogovarjava. To vendar počneš tudi ti, ker drugače ne gre, ali? In ja, seveda je stvar verjetja, subjektivnega verjetja!

Vse to in še kaj zagovarjaš iz (trenutnega) prepričanja, ki ga je povzročila in povzroča "fizika".

Pozabljaš na matematiko, na filozofijo, na jezikoslovje in še kaj.

Ne, vse to si TI, iskalec "resnice", pa še kaj si pozabil našteti, skratka učen mož, ne samo informiran! Sem vesel, da lahko izmenjujem stališča s teboj. Hvala Roman.

Joj, to pa je šolski primer zavajanje samega sebe Roman.

Pač sklep iz dogme: vsi se motimo. Domišljaš si, da poznaš moj um.

Kje pa, še svojega ne poznam, kaj šele da bi tvojega.

Fizika sama po sebi seveda ne more pojasniti ničesar, (zaenkrat) zmeraj pojasnjuje človek človeku. Torej?

Kaj pa je fizika drugega kot ljudje?

V kontekstu gesel (slovarjev) je fizika podobna kot ljudje, oba gesla imata definicijo, lahko tudi etimologijo, primere uporabe, itd. To je pač značilnost slovarjev, kaj ne?

Glavna razlika med definicijama "ljudje" in "fizika" je v predmetu študija, družboslovje in humanistika in naravoslovje! Vidiš, naravoslovje izloči človeka, kot da bi bil zunaj narave! Subjektivnost pač ni hec in sva spet pri umu in možganih. V senci so ostali aksiomi in "Človek je merilo vsega"!

Izid: Ne verujem v fiziko. Pa ti?

Tale tvoj objavljen izid je trenutno samo stališče katerega zagovarjaš! Bova videla če ti bo dejansko uspelo.

Ne bo mi, ne more mi uspeti. V pogovoru s teboj mi ne more nič uspeti.

Pa saj ne tekmujeva, kar veš dobro tudi sam. Tekmovanje nima nobenega smisla, kar je itak že pokazal Kurt, razen ...

[celica]

Breztežen prostor je raven, se pravi, ni ukrivljen.

Kaj pa je tu smešnega? Prostor-čas brez gravitacije (kar je mišljeno z "breztežen") je res raven: vojko je popolnoma pravilno povedal.

Prostor-čas je vedno ukrivljen, drugače ne moremo govoriti o Prostor-čas. Gravitacija v osnovi nima veze z ukrivljenim Prostor-čas. Ok, kasneje že, ampak ko pa govorimo o osnovi Prostor-čas pa ne. Ko govorimo o osnovi Prostor-čas je vedno najprej prisoten magnetizem, nato šele gravitacija nekih atomov.

[Roman]

Res ni pravice na svetu. Kraljeva švedska akademija znanosti te je čisto prezrla.

[celica]

Roman mal počakaj, saj je bilo tole prvič napisano. Pa še prazniki so.

[vojko]

Res ni pravice na svetu. Kraljeva švedska akademija znanosti te je čisto prezrla.

Morda so iskali med člani SAZU, pa ga tam niso našli ...

[bargo]

Vojko 4.400.000!! Tokrat je bilo potrebnih samo 48 dni! In ker je danes še posebej poseben dan, ko se voda "spremeni v vino", lahko srebneš kolikor ti duša želi. Na zdravje!

www.youtube.com/watch?v=3X0u76qoMJc Alfi Nipič - Štajerc

In ja, punce moramo vkup držat.

youtu.be/5sTQW8AI20M?list=RD5sTQW8AI20M&t=09 Alenka Pinterič - Štajerska lady

Frekvenca teh obiskov mi je misterij. Ni jih bilo toliko, ko smo vodili najbolj zagrete debate. Kakšna je tvoja razlaga?

Vojko 4.500.000!! Tokrat je bilo potrebnih 60 dni (ali 71 dni za več kot 119.000 ogledov)! Na zdravje!


Did Stephen Wolfram Finally Prove the Second Law of Thermodynamics?

Vojko, vidiš koliko vere je v fiziki?! Spomni se na Jolly-a in Plancka, Stephen je "dodal" še II. zakon, kar je presenečenje, če verjameš in enačiš modele z modeliranim! Zgodba o času, ki jo podaja Stephen, je še posebej zanimiva! Skratka Vojko, sama presenečenja zate, kaj?

Vera je res v temeljih našega dojemanja, in to ne velja samo za samce!


Temna snov: Did Stephen Wolfram Finally Prove the Second Law of Thermodynamics? Nič delcev temveč "lastnost sistema"?!

Vojko 4.600.000!! Tokrat je bilo potrebnih 70 dni. Na zdravje!

Vojko, se spomniš Sabine?
My dream died, and now I'm here

Sabina je začela svojo akademsko pot z velikimi pričakovanji, navdihnjena z idealizirano podobo znanstvenikov, ki komunicirajo preko pisem, obiskujejo konference in vodijo intelektualne razprave. Iz družine brez akademskega ozadja je prinesla svežo perspektivo in entuziazem v svet fizike. Na univerzi je našla skupnost, ki je delila njeno strast do znanosti, kar je predstavljalo razburljivo obdobje odkrivanja in učenja.

Vendar je Sabino kmalu soočila z resničnostjo akademskega sveta, ki se je drastično razlikoval od njene idealizirane predstave. Po odlično opravljenih izpitih je naletela na spolno diskriminacijo, ko ji namesto ponudbe za delo, so predlagali, naj se prijavi za štipendijo namenjeno ženskam, kar bi inštitutu prihranilo stroške. Čeprav je štipendijo prejela, je hitro spoznala, da ta ne vključuje socialnih ugodnosti, kot sta pokojninsko varčevanje in zdravstveno zavarovanje, prav tako pa se je soočila z občutkom izolacije in razlikovanja v inštitutu.

Sabina se je znašla v akademskem okolju, ki je bilo bolj osredotočeno na finančni dobiček in objavo člankov kot na pravo znanstveno raziskovanje. To razočaranje je bilo še poglobljeno, ko je zavrnila sodelovanje pri pisanju učbenikov za vodjo inštituta, kar je privedlo do konflikta in simbolične "odpustitve", čeprav uradno sploh ni bila zaposlena pri njem.

V procesu nadaljnjega dela in selitve zaradi postdoktorskih položajev je Sabina postopoma izgubila vero v vrednost svojega dela znotraj akademskega sistema. Spoznala je, da sistem ni bil usmerjen v inovacije ali resnične raziskave, temveč v produkcijo člankov in pridobivanje grantov.

Medtem ko se je Sabina ukvarjala z zahtevami akademske kariere, je tudi razmišljala o svoji želji po družini. Biološka omejitev za ženske, da morajo roditi v določenem obdobju, je dodatno zapletla njeno situacijo. Čeprav ji je uspelo ustvariti družino, je bila soočena z izzivom usklajevanja kariere in osebnega življenja, kar je vodilo v dolgoletno naporno pendeljavanje med Frankfurtom in Stockholmom.

COVID-19 pandemija je Sabini dala priložnost za premislek o njenih prioritetah in življenjski poti. Odločila se je zapustiti akademijo in začeti novo karierno pot na YouTube, kjer zdaj deli svojo strast do znanosti in se povezuje z občinstvom, ki ceni njeno delo. Ta prehod ji je prinesel smisel in zadovoljstvo, saj lahko sedaj iskreno deli svoje znanje brez omejitev in pritiskov akademskega sveta.

Sabina je s svojo zgodbo opomnila na pomembnost sledenja lastnim vrednotam in iskanju alternativnih poti do osebne in poklicne izpolnitve. Njena izkušnja odraža širše izzive znotraj akademske skupnosti, še posebej za ženske, ki se soočajo z dodatnimi ovirami pri usklajevanju poklicnih ambicij in družinskih želja.

Sabina je svojo pot delila z iskrenostjo in odprtostjo, pri tem pa poudarila, da njena izkušnja nikakor ni univerzalna. Akademska sfera je kompleksna in raznolika, zato so izkušnje posameznikov znotraj nje izjemno različne. Medtem ko so nekateri morda naleteli na podobne izzive, drugi najdejo akademijo kot okolje, ki spodbuja njihovo strast, rast in raziskovanje brez večjih ovir.

Vredno je razmisliti o Sabini zgodbi ne kot o kritiki celotnega akademskega sistema, ampak kot o pomembnem prispevku k razpravi o tem, kako lahko izboljšamo akademsko kulturo, da bo bolj vključujoča, podpirajoča in pravična za vse. Njena zgodba opominja, da je pomembno iskati načine za podporo raziskovalcem, da lahko sledijo svojim resničnim zanimanjem in hkrati ohranijo uravnoteženo osebno življenje.

Poleg tega Sabina poudarja vrednost alternativnih kariernih poti, ki omogočajo posameznikom, da izrazijo svojo strast do znanosti in raziskovanja zunaj tradicionalnih akademskih meja. Njena preusmeritev kariere na YouTube je zgled, kako je mogoče znanje in zanimanje za znanost deliti na načine, ki so smiselni in izpolnjujoči.

Sabina zgodba nas uči, da je pot do osebnega in poklicnega zadovoljstva pogosto nekonvencionalna in zahteva pogum, da sledimo svojim prepričanjem, tudi ko se soočamo z ovirami. Hkrati pa opominja, da je treba vedno iskati priložnosti za dialog in izboljšave znotraj sistemov, ki oblikujejo naše poklicne in osebne poti.


"Bravo Sabina, kapo dol" to je dejansko znak inteligence in ne "umiranja sanj", saj prava modrost ni le v sledenju ustaljenim potem, ampak tudi v prepoznavanju, kdaj je čas za spremembo smeri. Sabina je pokazala, da je prilagodljivost in pogum, da se soočimo z neznanim, enako pomembna kot zvestoba lastnim sanjam. Njena zgodba ni o koncu poti, temveč o novem začetku, kjer je izbrala pot, ki resnično odraža njene vrednote, strasti in želje. To je zgodba o transformaciji, ne le kot znanstvenika, ampak kot celostne osebnosti, ki si upa iti proti toku in oblikovati prihodnost po svoji meri. Izberi pot, ki te osrečuje, in ne tiste, ki jo svet pričakuje od tebe – to je prava definicija uspeha.

Ne moremo rešiti naših problemov z istim razmišljanjem, s katerim smo jih ustvarili.
--.Albert Einstein.--


Natasha Bedingfield - Unwritten (Official Video) (as featured in Anyone But You)


Ne poskušaj postati uspešen človek, ampak poskušaj postati vreden človek.
--.Albert Einstein.--

[vojko]

Frekvenca teh obiskov mi je misterij. Ni jih bilo toliko, ko smo vodili najbolj zagrete debate. Kakšna je tvoja razlaga?

Vojko 4.500.000!! Tokrat je bilo potrebnih 60 dni (ali 71 dni za več kot 119.000 ogledov)! Na zdravje!


Did Stephen Wolfram Finally Prove the Second Law of Thermodynamics?

Vojko, vidiš koliko vere je v fiziki?! Spomni se na Jolly-a in Plancka, Stephen je "dodal" še II. zakon, kar je presenečenje, če verjameš in enačiš modele z modeliranim! Zgodba o času, ki jo podaja Stephen, je še posebej zanimiva! Skratka Vojko, sama presenečenja zate, kaj?

Vera je res v temeljih našega dojemanja, in to ne velja samo za samce!


Temna snov: Did Stephen Wolfram Finally Prove the Second Law of Thermodynamics? Nič delcev temveč "lastnost sistema"?!

Vojko 4.600.000!! Tokrat je bilo potrebnih 70 dni. Na zdravje!

Vojko, se spomniš Sabine?
My dream died, and now I'm here

Sabina je začela svojo akademsko pot z velikimi pričakovanji, navdihnjena z idealizirano podobo znanstvenikov, ki komunicirajo preko pisem, obiskujejo konference in vodijo intelektualne razprave. Iz družine brez akademskega ozadja je prinesla svežo perspektivo in entuziazem v svet fizike. Na univerzi je našla skupnost, ki je delila njeno strast do znanosti, kar je predstavljalo razburljivo obdobje odkrivanja in učenja.

Vendar je Sabino kmalu soočila z resničnostjo akademskega sveta, ki se je drastično razlikoval od njene idealizirane predstave. Po odlično opravljenih izpitih je naletela na spolno diskriminacijo, ko ji namesto ponudbe za delo, so predlagali, naj se prijavi za štipendijo namenjeno ženskam, kar bi inštitutu prihranilo stroške. Čeprav je štipendijo prejela, je hitro spoznala, da ta ne vključuje socialnih ugodnosti, kot sta pokojninsko varčevanje in zdravstveno zavarovanje, prav tako pa se je soočila z občutkom izolacije in razlikovanja v inštitutu.

Sabina se je znašla v akademskem okolju, ki je bilo bolj osredotočeno na finančni dobiček in objavo člankov kot na pravo znanstveno raziskovanje. To razočaranje je bilo še poglobljeno, ko je zavrnila sodelovanje pri pisanju učbenikov za vodjo inštituta, kar je privedlo do konflikta in simbolične "odpustitve", čeprav uradno sploh ni bila zaposlena pri njem.

V procesu nadaljnjega dela in selitve zaradi postdoktorskih položajev je Sabina postopoma izgubila vero v vrednost svojega dela znotraj akademskega sistema. Spoznala je, da sistem ni bil usmerjen v inovacije ali resnične raziskave, temveč v produkcijo člankov in pridobivanje grantov.

Medtem ko se je Sabina ukvarjala z zahtevami akademske kariere, je tudi razmišljala o svoji želji po družini. Biološka omejitev za ženske, da morajo roditi v določenem obdobju, je dodatno zapletla njeno situacijo. Čeprav ji je uspelo ustvariti družino, je bila soočena z izzivom usklajevanja kariere in osebnega življenja, kar je vodilo v dolgoletno naporno pendeljavanje med Frankfurtom in Stockholmom.

COVID-19 pandemija je Sabini dala priložnost za premislek o njenih prioritetah in življenjski poti. Odločila se je zapustiti akademijo in začeti novo karierno pot na YouTube, kjer zdaj deli svojo strast do znanosti in se povezuje z občinstvom, ki ceni njeno delo. Ta prehod ji je prinesel smisel in zadovoljstvo, saj lahko sedaj iskreno deli svoje znanje brez omejitev in pritiskov akademskega sveta.

Sabina je s svojo zgodbo opomnila na pomembnost sledenja lastnim vrednotam in iskanju alternativnih poti do osebne in poklicne izpolnitve. Njena izkušnja odraža širše izzive znotraj akademske skupnosti, še posebej za ženske, ki se soočajo z dodatnimi ovirami pri usklajevanju poklicnih ambicij in družinskih želja.

Sabina je svojo pot delila z iskrenostjo in odprtostjo, pri tem pa poudarila, da njena izkušnja nikakor ni univerzalna. Akademska sfera je kompleksna in raznolika, zato so izkušnje posameznikov znotraj nje izjemno različne. Medtem ko so nekateri morda naleteli na podobne izzive, drugi najdejo akademijo kot okolje, ki spodbuja njihovo strast, rast in raziskovanje brez večjih ovir.

Vredno je razmisliti o Sabini zgodbi ne kot o kritiki celotnega akademskega sistema, ampak kot o pomembnem prispevku k razpravi o tem, kako lahko izboljšamo akademsko kulturo, da bo bolj vključujoča, podpirajoča in pravična za vse. Njena zgodba opominja, da je pomembno iskati načine za podporo raziskovalcem, da lahko sledijo svojim resničnim zanimanjem in hkrati ohranijo uravnoteženo osebno življenje.

Poleg tega Sabina poudarja vrednost alternativnih kariernih poti, ki omogočajo posameznikom, da izrazijo svojo strast do znanosti in raziskovanja zunaj tradicionalnih akademskih meja. Njena preusmeritev kariere na YouTube je zgled, kako je mogoče znanje in zanimanje za znanost deliti na načine, ki so smiselni in izpolnjujoči.

Sabina zgodba nas uči, da je pot do osebnega in poklicnega zadovoljstva pogosto nekonvencionalna in zahteva pogum, da sledimo svojim prepričanjem, tudi ko se soočamo z ovirami. Hkrati pa opominja, da je treba vedno iskati priložnosti za dialog in izboljšave znotraj sistemov, ki oblikujejo naše poklicne in osebne poti.


"Bravo Sabina, kapo dol" to je dejansko znak inteligence in ne "umiranja sanj", saj prava modrost ni le v sledenju ustaljenim potem, ampak tudi v prepoznavanju, kdaj je čas za spremembo smeri. Sabina je pokazala, da je prilagodljivost in pogum, da se soočimo z neznanim, enako pomembna kot zvestoba lastnim sanjam. Njena zgodba ni o koncu poti, temveč o novem začetku, kjer je izbrala pot, ki resnično odraža njene vrednote, strasti in želje. To je zgodba o transformaciji, ne le kot znanstvenika, ampak kot celostne osebnosti, ki si upa iti proti toku in oblikovati prihodnost po svoji meri. Izberi pot, ki te osrečuje, in ne tiste, ki jo svet pričakuje od tebe – to je prava definicija uspeha.

Ne moremo rešiti naših problemov z istim razmišljanjem, s katerim smo jih ustvarili.
--.Albert Einstein.--


Natasha Bedingfield - Unwritten (Official Video) (as featured in Anyone But You)


Ne poskušaj postati uspešen človek, ampak poskušaj postati vreden človek.
--.Albert Einstein.--

Vsaj še nekdo, ki spremlja dogajanje na tem forumu. Le še nekaj svečk brli v tej naši skupni sobi ...

Sabinina zgodba je žalostna, toda resnična. Gledal sem jo že prej, saj redno spremljam njene poste, ki so zelo zanimivi in surovo objektivni. Škoda je njenega talenta, saj bi v inspirativnem okolju lahko prispevala kakšno originalno odkritje. Ampak, takšno je pač življenje - nič ne pomaga jokcat.