Kolikokrat naj ti še rečem(o), da v kvantni mehaniki velja dualnost valovanje/delec?
Verjamem, da velja takšen dogovor, vendar ta lastnost ni le odraz ali sama lastnost fotona, ampak ta razlaga odraža lastnost opazovalca, torej nas in naše zavesti.
Kar pomeni, da je človek sposoben zaznati te lastnosti v določenih opazovanih sistemih.
Zato sem že večkrat omenil, da bo člvoek moral v samo fiziko vnesti pojem zavesti, če bomo želeli razložiti pojave na kvantnem nivoju.
Kvantna mehanika se res dotika samega bistva našega vesolja. Prav tako relativnost zelo dobro razloži, kako delujejo naši principi opazovanja.
Namreč to, da foton dojemamo kot delec/val, veliko več pove o nas, kot o samem fotonu.
V vesolju ni absolutnega mirovanja, zato lahko svoja opazovanja določamo le na podlagi lastne zavesti. Tudi to, da je zemlja kot planet, doživljamo le zato, ker živimo na njej in ker je naša zavest takšna, kakršna pač je....Na primer, če bi bil človek velik miljardo kilometrov, bi bila zemlja le kot neka celica.
Tudi človek je hkrati živ in hkrati mrtev..vse je odvisno od tega iz kakšne pozicije in časovnega intervala opazujemo nek sistem.
Čeprav je nenavadno, da sistem S nima določene vrednosti spina, se lahko še zmeraj nekako izmažemo, saj je elektron premajhen, da bi ga lahko opazovali na način, kot opazujemo npr. košarkarsko žogo. Če je že submikroskopski svet čuden, mogoče vsaj naš običajni makrosvet, v katerem živimo, ni okužen s to prismojenostjo, kot bi rekel Feynman. Morda se kvantnomehanska čudnost izgubi, ko se poskuša prevesti do velikosti celic, žog in galaksij. Lahko bi rekli celo, da se nekako mora skriti, saj v vsakdanjem svetu ne opazimo predmetov, ki bi imeli več nezdružljivih lastnosti hkrati.
Kvantna "čudnost" se izgubi le za človeka, ker svet opazuje iz svoje pozicije in zavesti.
Na podlagi opazovanj v vsakdanjem življenu smo si ustvarili neko logično dojemanje realnosti. Kar pa ne pomeni, da je svet v resnici tudi logičen.