floko2 napisal/-a:Seveda ogrožajo širšo populacijo, predvsem tiste, kateri se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepit. Ne vem pa sicer, kako bi se lotil kazenskega preganjanja šarlatanskih idej?
Problema bi se gotovo morali lotiti na več načinov. Zgolj s pravom ne bi dosegli veliko, saj bi bil lahko eden od efektov takšnega pristopa ravno obraten od želenega, ker bi, sled določenega odpora do državne regulative, določene populacije s še večjim zanimanjem prisluhnile tem idejam. Gotovo bi morali, poleg pravnega pristopa, znotraj izobraževalnega sistema veliko bolj osveščati/vzgajati mlade, da vendarle k tem vprašanjem ne pristopajo povsem nekritično. Naslednje kar bi morali storiti - seveda tu ni mišljeno, da naj bi si omenjeni pristopi kronološko sledili, aktivnosti bi se morale odvijati istočasno - je onemogočiti širjenje teh idej prek različnih medijev. Zavedam se, da je to najtežje storiti ravno na internetu, pa vseeno. ravno tu bi imel pravni okvir največje rezultate, saj bi skozi regulativo enostavno prepovedali širjenje, oglaševanje ... šarlatanskih idej. In ne nazadnje, kot sem že omenil, sama sprememba načina produkcije, torej onemogočenje izmišljanja vedno novih potreb in produktov, ter zmanjševanje pritiska na širše populacije, ki zaradi vedno večje negotovosti in straha, kaj nosi prihodnost, vedno bolj posegajo po različnih sredstvih, ki naj bi jim pomagala premagovati stisko v kateri so se znašli.
Čeprav je cepljenje obvezno, pa je de facto dekriminalizirano, saj je bilo pred kratkim rečeno, da zadnjih par let ni bila izrečena nobena globa za ne-cepljenje. Kaže, da smo že sedaj v nekem prehodnem obdobju..
Mogoče s samimi globami niti ne bi veliko dosegli. V neki perspektivi bi se znalo zgoditi, da bi kaznovanje staršev, ki niso cepili otrok, generiralo korupcijo, saj bi ti bili pripravljeni celo plačati zdravniku, da sicer potrdi cepljenje, vendar dejansko ne cepi otroka. S pravno ureditvijo sem bolj ciljal na veliko bolj problematičen trend širjenja samih ne-cepljenje idej, seveda ob ustreznem ozaveščanju populacije.
Po drugi strani pa je zanimivo, da večina EU nima obveznega cepljenja, kljub očitni koristi za družbo. Kako si to razlagate? Še posebej, če se primerja z raznimi paternalističnimi zakoni, ki jih imamo pa vsi, kot npr. nošenje čelade, predpasovanje v avtu ipd..
Tu bi moral preveriti, kdaj so se te države odločile za politiko ne-obveznega cepljenja. Namreč bojim se, da le ta sovpada z neoliberalno paradigmo krčenja državnih stroškov (in s tem potrebe po manjših davkih oziroma obremenitvah lastnikov kapitala) namenjenih za zdravstveno preventivo. Obvezno cepljenje državo pač stane. Kolikor v recimo desetih, dvajsetih letih ne pride do epidemije, se račun gotovo obnese. Poleg tega, zelo velika verjetnost je, sploh kolikor se oziroma bi se moralo cepljenje plačati, da bi morebitna epidemija najbolj udarila po najrevnejših družbenih slojih, saj bi med temi imeli najmanjši odstotek precepljenih. Ti sloji pa niti niso velika skrb za elite, ki odločajo o teh vprašanjih.
Se strinjam, ampak ali ni to družbeni fenomen, v smislu gesla "lahko postaneš kdorkoli", tako da je lahko vsak strokovnjak za vse? Zakaj ni več zaupanja v znanje ali avtoriteto z nekega področja? Če včasih kaj nisi vedel ali si dvomil, si šel v knjižnico po strokovno literaturo in se pustil podučit. Ali je to danes problem interneta?
Se strinjam. Moj odgovor, tako na prvo žogo, bi bil, da gre za določeno ideologijo, katere namen ni "producirati" samostojne, kritičnega pogleda sposobne posameznike, ampak lahko vodljive "eksperte", ki bodo poslušno koristili lastnikom kapitala. To, da ti verjamejo različnim teorijam zarote, lastnike kapitala niti malo ne skrbi, zgolj v sistem, ki njim prinaša največjo korist ne smejo podvomiti.