Re: Čudeži in znanost
Objavljeno: 28.5.2018 18:54
Pometaj pred svojim pragom in še enkrat poglej, kaj si zapisal.
Ja. Ampak tvoja trditev Opazovalec je nastal na podlagi metode in je model v preučevanju enega sveta. je še vedno nasmiselna.A nisi Ti nastal, se pojavil znotraj enega in edinega sveta
Ne moduliram in ne konstruiram zunanjega sveta, pa ti tudi ne.opazuješ ter modeliraš, konstruiraš zunanji svet?
Ne. Glej, kako kar naprej mešaš (bolje rečeno mešetariš) pojme. Razlikuj vendar med opazovalcem in modelom opazovalca. Bo šlo?Metoda, znanstvena metoda, je vendar tista, ki je postavila opazovalca, objektivnega opazovalca v prostor in tako pride, da je opazovalec konstrukt, kaj ne?
Sklep sicer ni pravilen, res pa je, da opazovalec opazuje tudi samega sebe. Upam, da se zavedaš, da se opazovanje samega sebe precej razlikuje od opazovanja drugega.Opazovalec opazuje sebe, nenazadnje je del okolja in če metode omogočajo opazovanje oddaljenih zvezd in njih strukturo ter in krmiljenje osnovnih delcev potem omogočajo tudi opazovanje sebe, a ne?
Če je bilo umu nevidno, itak niso mogli ničesar povedati. Poleg tega pa ti tudi veliko opazovalcev (ne gre za modele!) ne more pomagati pri ugotavljanju dejstev, saj je njihovo spoznavanje po definiciji (in to celo v enaki meri) zmotno, tako kot tvoje.Ker je veliko modelov videlo in ti so povedali kaj vidijo čeprav je bilo umu nevidno.Roman napisal/-a:Zakaj tedaj trdiš, da nekatere stvari pa so take, kot so videti.
Ker sem poslušal Rotha in bral Barga.Boš povedal zakaj tako meniš?Roman napisal/-a:ampak z Rothom trdita, da je to preverjanje samo navidezno, konstrukt v vidni skorji, zmotno.
Ti domišljavec ti.sem samo posvetil v meglo.
Kako potem lahko trdiš, da vidiš trikotnik?Tako, kot praviš, tudi moja konstrukcija nima stranic.
Obris objektivno vendar je, belega konstruiranega trikotnika ni. In nič ni lažjega kot odstraniti obris, če drugega ne, z edigsom po zaslonu.Kako pa boš odstranil ta "obris", ki ga objektivno ni?
Dvomm je moteč samo v primeru, ko odkriva zmote in laži. Moteč je kajpak za te, ki se motijo in lažejo.Dvom je lahko moteč še posebej, če je proces in ne stanje.
Spreminjaš temo. Ti vendar trdiš, da je zaznavanje zmotno, ker se čuti pač motijo, in si v protislovju s samim seboj, ko trdiš, da je to mogoče preveriti.Omogočeno TI je bilo, da preveriš. Si preveril?
Ja, tvoja prevara je ugotovljena, ni pa iz te prevare ugotovljeno, da različni ljudje isto barvo zaznajo različno.Seveda ima tudi nekaj skupnega z zaznavanjem signalov (barv) kajti, konstrukcija je ponovljiva in prevara je prepoznana, preverjena, a ne?
Spet zamegljuješ. Skupaj ugotavljava, da vid ni zanesljiv. Očitno pa obstajajo načini, kako prepoznati dejansko stanje, sicer zmote ne bi mogli ugotoviti. To pa je v nasprotju z dogmo, da je vid nezanesljiv. In po tem te že ves čas neuspešno sprašujem. Roth se s teboj vred pač moti. Morda ne v celoti, a dovolj, da je moteče.Kdo ali kaj je tisti, ki lahko nauči model, da lahko vidi oboje hkrati, različni ali enako dolgi črti?
Po čem me vendar sprašuješ? Kakšna je korist od jezika?Kakšno korist pa naj bi imelo rdeča ali rdeča to je, zaznavanje in poimenovanje zaznav?
Res. Si pa se na debelo sprenevedal, česar ne morem šteti kot odgovore na moja vprašanja.Res!?Roman napisal/-a:Saj mi vendar nisi odgovoril.
In?Za božjo voljo, saj si videl in vidiš beli trikotnik, a ne?
Skepticizem ni nobena vera, kar sam dobro veš, pa se raje sprenevedaš. Skepticizem ne more biti stanje. Pa saj vendar veš, kako naivnež postane dvomljivec. Enkrat spozna, da mu lažejo. Pa ni problem dvomljivec, problem so lažnivci.Ah ne, stopiti bi moral iz procesa skepticizma, ker to je neke vrste vera, veš, skepticizem naj bo stanje.
Zakaj pa bi bilo to hudo? Si pozabil na medicino?
Se mi je zdelo, da tvoji modeli prihajajo iz mode.Pa na modo tudi ne smeš pozabiti tako, da ...
Domišljaš si.Si na napačnem tiru.
V izmero so vključeni čuti in ti se motijo. Ne morem verjeti, da si to že pozabil.Izmeril si še z drugačno metodo in rezultati teh meritev pravijo kaj: sta črti enako dolgi ali ne?
Torej imaš dve zaznavi, ki se po definiciji motita. Po katerem kriteriju se boš odločil za eno in kako boš vedel, katera je prava, če sploh katera?Razhajanje je med videnim, zaznanim in izmerjenim, zaznanim, a ne?
Morda pa Heraklitu bolj verjameš kakor meni.Če tako potem ni mogoče ničesar ponoviti?
Vsi vidimo črtice različno dolge. Tudi ti.Vidiš črtice različno dolge?
Če naj tvoje in Rothove besede resno vzamem, tega ni mogoče ugotoviti.So resnično črtice različno dolge?
In te puščam zadaj. In s tem se težko sprijazniš.Prehitevaš, spet prehitevaš.Roman napisal/-a:Po vama z Rothom drugačnega življenja sploh ne more biti.
Tako trdita Roth in ti. In ne on ne ti se očitno ne zavedata protislovnosti te ugotovitve.Vedeti kaj je resnično res ni mogoče, a ne?
Verjameš v multverse?Če verjameš v multiverse pa tudi vedeti kaj ni mogoče izgubi smisel tako, da ...
Čuden svet, v katerem je lahko zmota koristna.Mogoče zato, ker je trenutno koristno.
Vidiš, kako si iz vernika postal fatalist.Tako je pač narejen naš svet.
Kakšno zvezo ima človeštvo s pomnjenjem in zanesljivostjo pomnjenja?Človeštvo traja, a ne? Življenje traja in je zelo staro.Roman napisal/-a:Zakaj tako misliš?
Ti si rekel, da je spomin zanesljiv.Pozabljam, da se kar kadi, nenazadnje je spomim omejen, vse okoli nas je končno, kaj ne?
Zakaj pa se potem čutiš poklicanega za omenjanje moje zmotljivosti?Kako pa bi Jaz vedel kaj in kako TI misliš narobe?
Potem veš, da jih je več in si lahko sam izbereš izmed njih.Nisem še pozabil in?Roman napisal/-a:Ti si vendar prvi omenil kognitivne pristranosti. Si že pozabil?
Si. Ko sem jaz posumil, da nisi razumel predavanja, si rekel, da se motim.Saj nisem Jaz pomislil, da sem razumel predavanje.
In to se neposredno kaže v dosedanjem pogovoru.Aja, ko TI jemlješ resno neko stvar in Jaz ne potem Ti razumeš Jaz pa ne.
Kako pa naj JAZ vem, kako je videti, ko TI resno vzameš predavanje?Kako pa je videti resno jemanje stvari, to je predavanja?