Človeku, ki iz rokava strese tako kreativen odgovor
se pa res moram zahvalit!
se pa res moram zahvalit!
vojko napisal/-a: ↑
22.6.2017 14:54
Tvoj odgovor mi vzbuja hudo nelagodje.
Sva že dva, mislim pa da jih je še več, a so modro tiho ...Tudi meni
Namreč, vsaka nova splošna teorija mora razložiti VSE pojave, ki jih je uspešno razlagala stara (Newtonova) in napovedati nove (ki niso bili razložljivi s staro paradigmo, recimo precesija Merkurjevega perihelija) ter jih pojasniti.
Tako je; zelo strokovno povedano ...Ja. Einsteinova (oziroma Lorentzova) relativnost je posplošitev Galilejeve.
Torej?
Prvi članek je zelo splošen in ponavlja že znane stvari. V drugem (zelo zanimivem!) blogu pa mislim, da je ključen tale odstavek:Boš moral vprašati kakega fizika. Jaz vem samo to, kar piše recimo v https://en.wikipedia.org/wiki/Theory_of_relativity. Zanimiv pa se mi zdi tudi tale članek: https://physics.stackexchange.com/quest ... ns-gravity. Povej, če si prebral kaj koristnega.
Morda bi tudi jaz moral ostati tiho (Si tacuisses, philosophus mansisses)
Vprašanje je, če ga sploh razumem. Zatakne se že pri predstavljanju prostora-časa. Po eni strani mi je še nekako najbližja predstava filmskega traku, kjer je vsaka sličica konfiguracija teles v 3d prostoru, tek traku pa predstavlja čas. Oboje seveda zvezno. Pri tej predstavi pa me moti statičnost, ves film, vsa preteklost in prihodnost že je in se ne spreminja. Mislim, da je to tudi nekako v skladu s prostorom Minkowskega. Ampak enačbe pa delujejo.Kako ga ti razumeš v luči mojega vprašanja?
Kar dober poskus! Razumeš več kot jaz.Roman napisal/-a: ↑23.6.2017 20:30Morda bi tudi jaz moral ostati tiho (Si tacuisses, philosophus mansisses)Vprašanje je, če ga sploh razumem. Zatakne se že pri predstavljanju prostora-časa. Po eni strani mi je še nekako najbližja predstava filmskega traku, kjer je vsaka sličica konfiguracija teles v 3d prostoru, tek traku pa predstavlja čas. Oboje seveda zvezno. Pri tej predstavi pa me moti statičnost, ves film, vsa preteklost in prihodnost že je in se ne spreminja. Mislim, da je to tudi nekako v skladu s prostorom Minkowskega. Ampak enačbe pa delujejo.Kako ga ti razumeš v luči mojega vprašanja?
Drug problem je, kako se prostor-čas ukrivlja. Če si že predstavljam ukrivljanje 3d koordinatnega sistema (črte, plastnice, kakorkoli, so ponekod pač bolj stisnjene ali raztegnjene), ampak 4d prostor-čas? Tvoj citat pravi, da telesa (delci) interagirajo z geometrijo, torej, da prihaja do medsebojnega učinkovanja med telesi in obliko prostora (?).
Primerjavo, da v Newtonovi mehaniki na masah deluje gravitacijsko polje in gravitacijska sila ukrivlja pot v ravnem prostoru, v Einsteinovi mehaniki pa gre za ravno pot v ukrivljenem prostoru, razumem tako nekako abstraktno, brez resnega predstavljanja. Slika, ko se krogla ugrezne v rjuho in se črte deformirajo, pač ni dovolj zgovorna.
Res bi prav prišel kak fizik. Jaz sem prekratek.
No, tudi mirovanje je relativno glede na opazovalni sistem. Miza v kuhinji miruje glede na stavbo (koordinatni sistem pripnemo na stavbo, x, y in z mize se s časom ne spreminja), glede na mimo vozeče vozilo pa seveda ne miruje (koordinatni sistem je pripet na vozilo). Ampak najbrž nisi spraševal po tem.
Sem ga prebral, veš da! Počasi. In kot praviš: /"...lepo razloženo, težava s predstavljanjem pa seveda ostaja."Roman napisal/-a: ↑24.6.2017 10:45No, tudi mirovanje je relativno glede na opazovalni sistem. Miza v kuhinji miruje glede na stavbo (koordinatni sistem pripnemo na stavbo, x, y in z mize se s časom ne spreminja), glede na mimo vozeče vozilo pa seveda ne miruje (koordinatni sistem je pripet na vozilo). Ampak najbrž nisi spraševal po tem.
Gotovo si že prebral odličen članek Saša Dolenca http://www.kvarkadabra.net/2000/12/relativnost-splosna/, tam je marsikaj lepo razloženo, težava s predstavljanjem pa seveda ostaja. Zelo poučno je "načelo ekvivalentnosti".
Vojko napisal/-a:Zdaj pa pomisli: on je to 'izumil', mi pa imamo sto let po tem še vedno težave z vizualizacijo ...
Kako že pravijo v enotskem krogu "inteligence" sta genialnost in debilnost dokaj blizu skupaj.Roman napisal/-a:Se pa s teboj strinjam, geniji imajo pač nekatere sposobnosti, ki jih navadni ljudje nimamo, ali pa jih imamo, pa jih ne znamo uporabljati.
Glede na razlike, ki jih je mogoče opaziti že takoj po združitvi dveh gamet v zigoto, te relativno majhne ohranjajoče se razlike, je mogoče sklepati, da genialnost, ki naredi glavo genija s katero potem TI očitno razmišljaš kaj se dogaja v glavi drugega genija, da ni samo determinirana temveč in predvsem se skriva v čudenju pojavitve in samozavedanju tega čudeža.Roman napisal/-a: Večkrat se zamislim nad tem, kaj neki se dogaja v glavi nekega genija, da mu je marsikaj jasno, da zna o tem kaj povedati, napisati formulo ali odmeven članek.
Samo glava, da bi dajala ideje?! Želodec se reži in pravi, da brez njegovega prebavljanja ni idej. Opa. Javila se je rit, ki pravi, da brez izločanja ni dolgoročnega napredka.Roman napisal/-a: In po drugi strani, kako se je v njegovi glavi sestavljala vsa obstoječa učenost, ki jo je vsrkaval v šolah, in ki je nazadnje dala od sebe presenetljive ideje.
Lepo povedano, bil je vernik oz. nevernik kako pač gledaš. Albert se reži in pravi da naj izbereš rdečo ali modro?Roman napisal/-a: Mislim (vedeti pa seveda ne morem), da si Einstein ni prostora-časa predstavljal nič boljše ali drugače kot mi, ampak je morda na čisto abstraktnem nivoju povezal posamezna odkritja (na ramenih velikanov) na manj običajen način in prišel do svoje evreke.
Predstavljaš si lahko samo v slikah izkušanja in tako pride leteči slon.Roman napisal/-a: Abstraktni nivo seveda tudi zahteva neko obliko predstavljanja. Tudi Sherlock Holmes razmišlja drugače kot navadni detektivi in, ha ha, mi gledalci. Ljudje smo radi presenečeni in osupli.
bargo napisal/-a: ↑24.6.2017 14:10Vojko napisal/-a:Zdaj pa pomisli: on je to 'izumil', mi pa imamo sto let po tem še vedno težave z vizualizacijo ...Kako že pravijo v enotskem krogu "inteligence" sta genialnost in debilnost dokaj blizu skupaj.Roman napisal/-a:Se pa s teboj strinjam, geniji imajo pač nekatere sposobnosti, ki jih navadni ljudje nimamo, ali pa jih imamo, pa jih ne znamo uporabljati.
Nitka iz MEMI in Materializem
Roman: Navadni ljudje nimajo nikakršne možnosti prepoznati, kaj je res, ker niso dovolj izobraženi.
Bargo: Tole je res dobro napisano. Bravo, Roman. Bilo bi odlično, če ne bi vsebovalo navadnih ljudi, ne dovolj izobraženih.
Roman: Imaš prav, te stvari se dogajajo tudi izobraženim, ki svojega znanja ne jemljejo resno, ali pa želijo samo ugajati.
Če kdo potrebuje recept KAKO razmišljati kot genij, eden od mnogih:
How to Think Like a Genius
There are many ways to classify a genius. But if you look at the historical figures whom most people would consider geniuses, such as Albert Einstein, Leonardo Da Vinci, and Beethoven, you can see one thing they all share in common: they were all able to think in a way different from the mainstream, and thus made connections that no one else did. Based on that pattern, this article will address some of the ways you can think like a genius
Glede na razlike, ki jih je mogoče opaziti že takoj po združitvi dveh gamet v zigoto, te relativno majhne ohranjajoče se razlike, je mogoče sklepati, da genialnost, ki naredi glavo genija s katero potem TI očitno razmišljaš kaj se dogaja v glavi drugega genija, da ni samo determinirana temveč in predvsem se skriva v čudenju pojavitve in samozavedanju tega čudeža.Roman napisal/-a: Večkrat se zamislim nad tem, kaj neki se dogaja v glavi nekega genija, da mu je marsikaj jasno, da zna o tem kaj povedati, napisati formulo ali odmeven članek.
Samo glava, da bi dajala ideje?! Želodec se reži in pravi, da brez njegovega prebavljanja ni idej. Opa. Javila se je rit, ki pravi, da brez izločanja ni dolgoročnega napredka.Roman napisal/-a: In po drugi strani, kako se je v njegovi glavi sestavljala vsa obstoječa učenost, ki jo je vsrkaval v šolah, in ki je nazadnje dala od sebe presenetljive ideje.
Torej, v jedru celice je skrita informacija o strukturi, izkustveno pridobljeni strukturi, ki se je preoblikovala in izoblikovala v nekaj, kar ji omogoča še učinkoviteje prepoznavati zunanjost.
Lepo povedano, bil je vernik oz. nevernik kako pač gledaš. Albert se reži in pravi da naj izbereš rdečo ali modro?Roman napisal/-a: Mislim (vedeti pa seveda ne morem), da si Einstein ni prostora-časa predstavljal nič boljše ali drugače kot mi, ampak je morda na čisto abstraktnem nivoju povezal posamezna odkritja (na ramenih velikanov) na manj običajen način in prišel do svoje evreke.
Nitka iz MEDZVEZDNA POTOVANJA
Vojko: Če parafraziram Descartesa, bi lahko rekel: Existo, ergo sum!
Bargo: Tako si utemeljil svoj lasten obstoj z lastnim obstojem, žal ne gre in dobro je tako.
Predstavljaš si lahko samo v slikah izkušanja in tako pride leteči slon.Roman napisal/-a: Abstraktni nivo seveda tudi zahteva neko obliko predstavljanja. Tudi Sherlock Holmes razmišlja drugače kot navadni detektivi in, ha ha, mi gledalci. Ljudje smo radi presenečeni in osupli.
Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Lahko sicer sestaviš neko konstrukcijo iz opaženih lastnosti in njih negacij (modri leteči slončki!) in tako sestavljena konstrukcija verjetno ni mogoča, to pa je tudi vse.
Roman: To je tudi dovolj. Ravno to dokazuje, da si lahko izmisliš lastnosti, ki v naravi ne le, da ni opažena, ampak sploh ne more obstajati.
Bargo: Pa saj nisva navedla nobeno lastnost, ki v naravi ni bila opažena. Modro nebo, leteča ptica, slon, slonček in evo modri leteči slonček.
Torej, dejstvo je, da je Zemlja okrogla in to je naš življenjski prostor v katerem se je pojavila gravitacija, čudežna, ne pojasnjena sila, ki privlači med seboj mase. Med jabolki na drevesu se ohranja razdalja vse dokler ne zapustijo jablane potem se njihove medsebojne razdalje zelo spremenijo, opaziti je mogoče celo zbiranje v gruče. Kako jabolko ve, kje so ostale jabolke, da se jim lahko pridruži?
Ker obstoji med njimi 'neka tajna veza' ...Kako jabolko ve, kje so ostale jabolke, da se jim lahko pridruži?
Ja, lepo da te zabava. Začne se že na jablani, kjer se sestavljajo samo jabolka in nič drugega.
Ja, en korak. Imeli smo genije, pa smo preveč korakali.
Torej prisegaš na povprečje? To smo že preizkusili, pa se ni obneslo.Bilo bi odlično, če ne bi vsebovalo navadnih ljudi, ne dovolj izobraženih.
Premalo rim.Torej, v jedru celice je skrita informacija o strukturi, izkustveno pridobljeni strukturi, ki se je preoblikovala in izoblikovala v nekaj, kar ji omogoča še učinkoviteje prepoznavati zunanjost.
V kateri sliki izkušanja ga imaš?Predstavljaš si lahko samo v slikah izkušanja in tako pride leteči slon.
To pa spominja na Genezo. Napačno zaporedje.Torej, dejstvo je, da je Zemlja okrogla in to je naš življenjski prostor v katerem se je pojavila gravitacija
Ni čudežna, je pa, kot vse drugo na sploh, nepojasnjena.čudežna, ne pojasnjena sila, ki privlači med seboj mase.
Jabolka so sploh sadeži s čudežno močjo: zaradi njih sta bila Adam in Eva izgnana iz raja, Erida je zanetila trojansko vojno, ko je med svate vrgla zlato jabolko z napisom »Najlepša« (Paris pa ga je 'usral', ko je odločil, da je najlepša Afrodita), jabolko, ki je padlo na glavo Newtonu, je pripeljalo do epohalnega odkritja.bargo napisal/-a: ↑28.6.2017 2:13Ja, lepo da te zabava. Začne se že na jablani, kjer se sestavljajo samo jabolka in nič drugega.
Malus domestica
Tajna veza praviš? Max pravi spodnja meja je določena, Albert dodaja, zgornja meja je tudi določena, Werner dodaja
"Svet ne more biti poljubno zgoščen."
hm. Kaj je bilo prej odloča kaj se bo dogajalo kasneje, kaj je bilo je pomembno, zelo pomembno. Robni in začetni pogoji so za nas pomembni in morali so biti takšni, da smo se mi kasneje pojavili. So ti začetni pogoji posledica naključja ali so posledica plana, to je sedaj vprašanje?
Vojko, si še tukaj, kaj ne? Dobro, torej pravila so stabilna čeprav se bomo enkrat kasneje, prav zaradi teh pravil, razgradili v prah, v tisti prah iz katerega smo se pojavili vendar ne naključno, a ne?