bargo napisal/-a: ↑28.5.2018 9:53
Joj, za božjo voljo opazovalec, ki se kličeš Roman, kakšne pa razdiraš.
Pometaj pred svojim pragom in še enkrat poglej, kaj si zapisal.
A nisi Ti nastal, se pojavil znotraj enega in edinega sveta
Ja. Ampak tvoja trditev
Opazovalec je nastal na podlagi metode in je model v preučevanju enega sveta. je še vedno nasmiselna.
opazuješ ter modeliraš, konstruiraš zunanji svet?
Ne moduliram in ne konstruiram zunanjega sveta, pa ti tudi ne.
Metoda, znanstvena metoda, je vendar tista, ki je postavila opazovalca, objektivnega opazovalca v prostor in tako pride, da je opazovalec konstrukt, kaj ne?
Ne. Glej, kako kar naprej mešaš (bolje rečeno mešetariš) pojme. Razlikuj vendar med opazovalcem in modelom opazovalca. Bo šlo?
Opazovalec opazuje sebe, nenazadnje je del okolja in če metode omogočajo opazovanje oddaljenih zvezd in njih strukturo ter in krmiljenje osnovnih delcev potem omogočajo tudi opazovanje sebe, a ne?
Sklep sicer ni pravilen, res pa je, da opazovalec opazuje tudi samega sebe. Upam, da se zavedaš, da se opazovanje samega sebe precej razlikuje od opazovanja drugega.
Roman napisal/-a:Zakaj tedaj trdiš, da nekatere stvari pa so take, kot so videti.
Ker je veliko modelov videlo in ti so povedali kaj vidijo čeprav je bilo umu nevidno.
Če je bilo umu nevidno, itak niso mogli ničesar povedati. Poleg tega pa ti tudi veliko opazovalcev (ne gre za modele!) ne more pomagati pri ugotavljanju dejstev, saj je njihovo spoznavanje po definiciji (in to celo v enaki meri) zmotno, tako kot tvoje.
Roman napisal/-a:ampak z Rothom trdita, da je to preverjanje samo navidezno, konstrukt v vidni skorji, zmotno.
Boš povedal zakaj tako meniš?
Ker sem poslušal Rotha in bral Barga.
sem samo posvetil v meglo.
Ti domišljavec ti.
Tako, kot praviš, tudi moja konstrukcija nima stranic.
Kako potem lahko trdiš, da vidiš trikotnik?
Kako pa boš odstranil ta "obris", ki ga objektivno ni?
Obris objektivno vendar je, belega konstruiranega trikotnika ni. In nič ni lažjega kot odstraniti obris, če drugega ne, z edigsom po zaslonu.
Dvom je lahko moteč še posebej, če je proces in ne stanje.
Dvomm je moteč samo v primeru, ko odkriva zmote in laži. Moteč je kajpak za te, ki se motijo in lažejo.
Omogočeno TI je bilo, da preveriš. Si preveril?
Spreminjaš temo. Ti vendar trdiš, da je zaznavanje zmotno, ker se čuti pač motijo, in si v protislovju s samim seboj, ko trdiš, da je to mogoče preveriti.
Seveda ima tudi nekaj skupnega z zaznavanjem signalov (barv) kajti, konstrukcija je ponovljiva in prevara je prepoznana, preverjena, a ne?
Ja, tvoja prevara je ugotovljena, ni pa iz te prevare ugotovljeno, da različni ljudje isto barvo zaznajo različno.
Kdo ali kaj je tisti, ki lahko nauči model, da lahko vidi oboje hkrati, različni ali enako dolgi črti?
Spet zamegljuješ. Skupaj ugotavljava, da vid ni zanesljiv. Očitno pa obstajajo načini, kako prepoznati dejansko stanje, sicer zmote ne bi mogli ugotoviti. To pa je v nasprotju z dogmo, da je vid nezanesljiv. In po tem te že ves čas neuspešno sprašujem. Roth se s teboj vred pač moti. Morda ne v celoti, a dovolj, da je moteče.
Kakšno korist pa naj bi imelo rdeča ali rdeča to je, zaznavanje in poimenovanje zaznav?
Po čem me vendar sprašuješ? Kakšna je korist od jezika?
Roman napisal/-a:Saj mi vendar nisi odgovoril.
Res!?
Res. Si pa se na debelo sprenevedal, česar ne morem šteti kot odgovore na moja vprašanja.
Za božjo voljo, saj si videl in vidiš beli trikotnik, a ne?
In?
Ah ne, stopiti bi moral iz procesa skepticizma, ker to je neke vrste vera, veš, skepticizem naj bo stanje.
Skepticizem ni nobena vera, kar sam dobro veš, pa se raje sprenevedaš. Skepticizem ne more biti stanje. Pa saj vendar veš, kako naivnež postane dvomljivec. Enkrat spozna, da mu lažejo. Pa ni problem dvomljivec, problem so lažnivci.
Zakaj pa bi bilo to hudo? Si pozabil na medicino?
Pa na modo tudi ne smeš pozabiti tako, da ...
Se mi je zdelo, da tvoji modeli prihajajo iz mode.
Si na napačnem tiru.
Domišljaš si.
Izmeril si še z drugačno metodo in rezultati teh meritev pravijo kaj: sta črti enako dolgi ali ne?
V izmero so vključeni čuti in ti se motijo. Ne morem verjeti, da si to že pozabil.
Razhajanje je med videnim, zaznanim in izmerjenim, zaznanim, a ne?
Torej imaš dve zaznavi, ki se po definiciji motita. Po katerem kriteriju se boš odločil za eno in kako boš vedel, katera je prava, če sploh katera?
Če tako potem ni mogoče ničesar ponoviti?
Morda pa Heraklitu bolj verjameš kakor meni.
Vidiš črtice različno dolge?
Vsi vidimo črtice različno dolge. Tudi ti.
So resnično črtice različno dolge?
Če naj tvoje in Rothove besede resno vzamem, tega ni mogoče ugotoviti.
Roman napisal/-a:Po vama z Rothom drugačnega življenja sploh ne more biti.
Prehitevaš, spet prehitevaš.
In te puščam zadaj. In s tem se težko sprijazniš.
Vedeti kaj je resnično res ni mogoče, a ne?
Tako trdita Roth in ti. In ne on ne ti se očitno ne zavedata protislovnosti te ugotovitve.
Če verjameš v multiverse pa tudi vedeti kaj ni mogoče izgubi smisel tako, da ...
Verjameš v multverse?
Mogoče zato, ker je trenutno koristno.
Čuden svet, v katerem je lahko zmota koristna.
Tako je pač narejen naš svet.
Vidiš, kako si iz vernika postal fatalist.
Roman napisal/-a:Zakaj tako misliš?
Človeštvo traja, a ne? Življenje traja in je zelo staro.
Kakšno zvezo ima človeštvo s pomnjenjem in zanesljivostjo pomnjenja?
Pozabljam, da se kar kadi, nenazadnje je spomim omejen, vse okoli nas je končno, kaj ne?
Ti si rekel, da je spomin zanesljiv.
Kako pa bi Jaz vedel kaj in kako TI misliš narobe?
Zakaj pa se potem čutiš poklicanega za omenjanje moje zmotljivosti?
Roman napisal/-a:Ti si vendar prvi omenil kognitivne pristranosti. Si že pozabil?
Nisem še pozabil in?
Potem veš, da jih je več in si lahko sam izbereš izmed njih.
Saj nisem Jaz pomislil, da sem razumel predavanje.
Si. Ko sem jaz posumil, da nisi razumel predavanja, si rekel, da se motim.
Aja, ko TI jemlješ resno neko stvar in Jaz ne potem Ti razumeš Jaz pa ne.
In to se neposredno kaže v dosedanjem pogovoru.
Kako pa je videti resno jemanje stvari, to je predavanja?
Kako pa naj JAZ vem, kako je videti, ko TI resno vzameš predavanje?